Enako izjavo smo slišali že januarja letos in potem vsakič, ko je kateri od vodilnih v UKCL javno spregovoril. Vmes pa se razmere niso niti malo spremenile na bolje. Srž zgodbe, ki je postala slovenska zdravstvena sramota, pa je stara že nekaj let.
Kardiolog proti kirurgom. Po dokumentaciji, ki jo imamo v uredništvu Jane, se je spor med srčnimi kirurgi v programu operacij prirojenih srčnih napak in kardiologi kazal tako, da so ti odklanjali preiskave otrok, ki so jih potrebovali pred in celo med operacijo, potem pa so pisali nadrejenim, kaj so kirurgi naredili narobe. Kirurgi pa so prav tako pisali nadrejenim, kako jih pri delu ovirajo kardiologi. Tedanja strokovna direktorica UKCL dr. Brigita Drnovšek Olup je tako, na primer, novembra 2011 dobila dopis z naslovom »Ogrožanje novorojenčka s prirojeno srčno napako, ki je nezdružljiva z življenjem, in blokada kirurškega zdravljenja prirojenih srčnih napak«. Dopis (podpisana sta dr. Blumauer in dr. Geršak) ima osupljivo vsebino: med drugim izvemo, da je kardiolog dr. Podnar od dr. Mishalyja zahteval neko podpisano izjavo (verjetno o tem, da potrebno operacijo z dr. Blumauerjem obvladata), kar se v zgodovini kirurgije še ni zgodilo. In da je dr. Mishaly kljub temu, da je bila zahteva zanj žaljiva, izjavo podpisal, pa kardiolog vseeno ni hotel predstaviti malega bolnika za operacijo. Poudariti je treba, da je šlo za operacijo prirojene napake, ki »ni združljiva z življenjem«, kakor se zdravniki izražajo. To pomeni, da bi otrok brez te operacije umrl. Kirurga sta v pismu strokovni direktorici poudarila, da kardiolog zavrača predstavitve bolnikov s smrtno nevarnimi srčnimi napakami in tudi tiste, ki so na vrsti v rednem programu operacij, in da »ovira razvoj kirurške ekipe v UKCL ter s tem podaljšuje čas, ko bodo odvisni od pomoči tujega strokovnjaka«.
Zavračanje preiskav. Dogajanje se je nadaljevalo v tem slogu. Imamo tudi nekaj pisem kirurga (dr. Blumauerja), v katerih se pritožuje, ker so kardiologi zavrnili ultrazvočno preiskavo otroka pred odpustom iz bolnišnice (na preiskavo ga je naročil kirurg) in ker je kardiolog, kar je morda še huje, zavrnil ultrazvočno preiskavo srca med operacijo. Obe pismi sta s konca leta 2012. Slabega pol leta pozneje pa je isti kardiolog pisal strokovnemu direktorju pediatrične klinike dr. Rajku Kendi in navajal tri primere, ko je kirurg po njegovi oceni ravnal napačno. Trije otroci naj bi bili po oceni kardiologa slabše zdravljeni (operirani) ali pa v nevarnosti. V istem dopisu sprašuje, »kako to, da dr. Blumauer še vedno vodi kardiokirurški program, čeprav je bil prvega marca 2012 sprejet sklep, da se ga s tega programa umakne«, in kaj se mora še zgoditi, da ga bodo umaknili, ter tako naprej. Ta dopis je dr. Kenda poslal predstojniku srčne kirurgije s pojasnilom, da se sam na to ne spozna.
Vrhunski uspehi. Zanimivo pa je, da so junija lani, torej poldrugi mesec kasneje, ob obletnici v vodstvu UKCL predstavili program kirurškega zdravljenja prirojenih srčnih napak v UKCL s podnaslovom »Pet let vrhunske oskrbe za bolnike s prirojeno srčno napako«. Rezultate sta predstavila dr. Borut Geršak (vodja kardiokirurške klinike) in dr. Alojz Pleskovič (vodja kirurške klinike). Rezultati so pokazali, česa vsega so se domači kirurgi pod vodstvom dr. Mishalyja lotili, katere operacije vse obvladajo, predvsem pa kakšen je bil njihov uspeh. Od oktobra 2007 do januarja 2013 je bilo opravljenih 705 operacij. V 30 dneh po operaciji je umrlo 15 otrok, kar je 2,1 odstotka vseh. Zanimiva je primerjava s podobnimi centri po svetu. V njih je bila povprečna umrljivost v enakem obdobju 4,04-odstotna. V petih najboljših centrih s primerljivim programom je bila perioperativna umrljivost (smrt 30 dni po operaciji) od 1,62 do 2,38 odstotka. V UKCL je bila, kot rečeno 2,1-odstotna, kar ekipo uvršča med najboljše v svetu. Ob tem je zares veliko vprašanje, zakaj je kardiolog (ne kirurg) pisaril vodstvu UKCL, češ da so otroci ogroženi, predlagal takojšnjo prekinitev programa in odstranitev vseh, ki v njem sodelujejo. S tem je, če že ne drugega, precej prekoračil svoja pooblastila, saj verjetno kardiolog ne more ocenjevati dela kirurgov.
