Sredi maja je postala njihova Zadruga za etično financiranje (eBanka) članica Federacije etičnih in alternativnih bank (FEBEA). No, vse kaže, da se bomo tega projekta končno lotili tudi v Sloveniji. Razvojna zadruga eTRI in slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera bosta prav na dan izida te številke predstavili projekt etične banke. Da bi le stekel!
Etična banka je partner, ne rubežnik. Končno, lahko samo vzdihnemo z velikim pričakovanjem. Medtem so na Hrvaškem, kot nam je povedal idejni vodja projekta in ustanovitelj hrvaške eBanke Goran Jeras, že dobili jasno podporo s potrditvijo Febee, ki v svoje vrste sprejema samo aktivne članice. Takšne banke že dolgo delujejo po vsej Evropi. Na ravni EU so imele leta 2010 več kot petino vseh pologov. Te banke niso konkurenca običajnim bankam, ker financirajo manjša podjetja, obrtnike, organizacije civilne družbe in območno samoupravo, torej stranke, ki za komercialne banke niso zanimive. Velika razlika je tudi pri financiranju. Komercialne banke se vnaprej zavarujejo pri strankah in če projekt ne uspe, si svoj denar vrnejo tako, da si prisvojijo nepremičnino. Etična banka s stranko vstopi v projekt kot partnerka, poplačana pa je iz ustvarjenega dobička, pojasnjuje Jeras.
Spodbuda za varčevanje, ne trošenje. Najbolj znane etične banke so španska Caja Laboral Popular, nizozemska Triodos Bank, italijanska Banca Popolare Etica in mednarodna mreža GABY (Global Alliance for Banking on Values). Eden najboljših primerov je banka, ki je bila ustanovljena kot podružnica španske delavske korporacije Mondragon. Na njenem poslovanju temeljijo vsi uspehi, doseženi v 57 letih njenega obstoja – 85.000 delavcev v 256 delavskih zadrugah na petih celinah v proizvodnem, prodajnem, finančnem in izobraževalnem sektorju. Gre za peto najuspešnejše podjetje v Španiji, katerega premoženje je vredno pet milijard dolarjev, poleg tega pa obrača skorajda prav takšno vsoto denarja. Njeni lastniki so ves ta čas – delavci.
Etične banke so odgovor na komercialne banke, ki so v tej dolgoletni krizi popolnoma odpovedale. Seveda pa so tudi to banke kot vse druge. Vsaka stranka lahko odpre račun, opravlja transakcije, lahko posluje po spletu, najame posojilo. A banka ne bo financirala porabe, temveč bo ljudi spodbujala k varčevanju. Poleg tega v etični banke ne obstaja dovoljeni minus na računu, temveč zgolj kreditiranje za zadovoljevanje sprotnih potreb, ki pa je pogojeno tako, da človek racionalizira svojo porabo in mu ni treba iti v minus.
Prvi koraki na Hrvaškem. V hrvaški eBanki bodo obresti na najnižji možni ravni, poleg tega ne bo valutne klavzule. Ves dobiček bodo na novo vlagali v širjenje zmogljivosti banke. Banka ne bo poslovala na finančnem trgu in ne bo imela poslovalnice. Ker ne bo nikakršnih pritiskov glede ustvarjanja dodatnega dobička, bo eBanka (tako kot vse etične banke) ponujala veliko ugodnejše storitve, ki bodo prilagojene potrebam uporabnikov oziroma lastnikov banke. Etična banka deluje v prid skupnosti in sklade razporeja s kreditiranjem kulturnih, socialnih in ekoloških projektov, promovira socialno vključevanje, trajnostni razvoj, razvoj socialnega gospodarstva in socialno podjetništvo. Banka ima pomembno vlogo pri prebujanju zavesti javnosti o denarju in bančništvu, pa tudi o negativnih posledicah, ki nastanejo, kadar je edini cilj pridobivanje kratkoročnih dobičkov. Banka dobiva denar iz varčevalnih računov svojih strank, denar, ki je bil ustvarjen z delovanjem realnega gospodarstva. Tovrstne banke ne sprejemajo umazanega ali opranega denarja, denarja iz ilegalnih kanalov, denarja kriminalnih združb, mafije, industrije orožja, onesnaževalcev, pa tudi ne denarja, pri katerem ni jasno njegovo poreklo.
