Zato je še toliko bolj nerazumljivo, zakaj smo do vode pogosto tako brezbrižni.
Liter vode na 25 kg teže. Koliko vode potrebuje naše telo, si lahko preprosto izračunamo. Na 25 kilogramov telesne teže potrebujemo en liter vode, pri močnem potenju (šport, savna, druge telesne aktivnosti) pa še več. Po tej formuli morajo moški spiti več kot ženske, a ravno oni spijejo veliko kave, kakšno kokakolo, najraje pa pivo (ali vino). Če se jim ponudi vodo, čudno gledajo. Zakaj? Po raziskavah zato, ker ljudje sploh nimamo več razvitega občutka za žejo!
Podobno je pri otrocih. Zaradi ogromne količine sladkanih čajev, šumečih pijač, sokov in ledenih čajev ne prepoznajo več, kdaj so žejni in kdaj lačni. Telo kriči po vodi, oni pa pogosto raje sežejo po (slabi) hrani, kot so čips ali sladkarije, ki jim »poteši« oziroma pogasi tudi občutek žeje.
Ni vsaka tekočina dobra. Poleg tega, koliko pijemo, je pomembna še kakovost (vode). Voda, ki vsebuje denimo pesticide, našemu telesu ne koristi, saj je tovornjak, ki bi moral prevažati snovi po našem telesu, že (pre)poln. Podobno je z drugimi pijačami. Šumeče zadeve, čaji in podobno, ki jih pijemo zaradi užitka, niso dovolj. Užitkarske pijače dodatno obremenjujejo naš organizem, zato potrebujemo še več vode. Moški s telesno težo 75 kilogramov, ki spije tri skodelice kave, kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral trem litrom vode (izračun glede na težo) dodati še najmanj liter vode, da se iz telesa izločijo že samo tisti strupi, ki jih dobi z drugimi pijačami. Če uživamo hrano z malo vode, bi morali dodati še kakšen kozarec vode več. Morda poznate koga, ki vsak dan spije štiri litre vode?
Kje so tisti izviri … Zaradi zdravja moramo torej piti tudi vodo, a se moramo zavedati, da voda ni več to, kar je bila. Namesto k vaškemu studencu ali izviru gremo danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od tega, kar nam pošlje vodno gospodarstvo. Voda iz pipe je slabše kakovosti, saj mora priti do nas po kilometrih cevi iz različnih materialov in tudi cevi v hiši velikokrat niso dobre (za zdravje), da ne govorimo o tem, da je takšna voda »stisnjena«, kar pomeni, da je naše celice ne morejo dobro sprejeti.
Kakovost vode lahko ocenimo še z enega, za nekatere mogoče spornega stališča: kako je energijsko kakovostna oziroma koliko vitalnih snovi je v njej. Voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrteča. To lahko izmerimo z bovisi, polarnost pa določi vsak dober radiestezist s tenzorjem ali bajalico. Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali vode, če vodo zamrznemo in kristale pogledamo pod mikroskopom. Vodovodna voda nima takšne kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin vode (Messages from Water) lepo dokazal Japonec Masaru Emoto.
Poleg tega drži še nekaj: ni vse dobro, kar je v vodi. Slaba za zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), bolj sprejemljiv je hidrogenkarbonat (kot bazičen deluje proti zakisanosti telesa – acidozi).
Voda tudi zdravi. Voda je bila vedno središče in simbol življenja. Uporabljamo jo na sto in več načinov, je tudi glavni element v tradicionalnem zdravljenju bolezni. Vodno terapijo so poznali že stari Grki in Rimljani, danes pa jo v svoji tradicionalni medicini uporabljajo Kitajci, Indijci in Japonci.
