Kako nadomestiti vitamin B 12

Glavni »očitek« vegetarijanstvu je vedno bil, da takšna prehrana ljudem ne zagotavlja dovolj vitamina B 12, ker je v naravi prisoten zgolj v beljakovinah živalskega izvora.

Vitamin B 12 pa nujno potrebujemo za dobro delovanje možganov in živčnega sistema ter za tvorbo rdečih krvnih celic. Udeležen je v vrsti procesov v telesu, od tvorbe genskega materiala celic do sinteze in regulacije maščobnih kislin. Novejše raziskave so pokazale, da se zaradi pomanjkanja vitamina B 12 lahko poveča količina homocisteina, ki je povezan z večjim tveganjem za bolezni srca in žil, infarkt in možgansko kap. Toda to ni edina nevarnost. Pokazalo se je namreč tudi, da ko človek iz svoje prehrane izključi vse beljakovine živalskega izvora, dobi manj beljakovin in žveplovih aminokislin, to pa spet poveča nevarnost za bolezni srca in žil. Škoda je torej vsaj dvojna.

Pomembno je žveplo. Po drugi strani pa stalno poslušamo, da je najbolj zdravo uživati čim več rastlinske hrane, predvsem zelenjave. To je še kako res. Idealno bi bilo, če bi ljudje jedli večinoma zelenjavne jedi, vendar pa ne bi smeli popolnoma izključiti živil živalskega izvora. Ta namreč vsebujejo hranila, ki jih telo ne more dobiti na noben drug način, pa naj trdijo, kar hočejo. Raziskava, nedavno objavljena v reviji Nutrition, je pokazala, da ljudje, ki uživajo zgolj rastlinsko hrano, dobijo premalo beljakovin; s tem pa tudi nimajo dovolj žvepla, ki ga dobimo spet izključno z beljakovinami živalskega izvora. Morda se zdi komu nenavadno, zakaj bi ljudje za svoje zdravje potrebovali žveplo. To je v bistvu izjemno pomemben mineral, brez katerega se ne more tvoriti kolagen, ki skrbi za zdravo tkivo. Poleg tega je žveplo pomembno za sintezo in delovanje vrste vitaminov, pomembno je za presnovo in živce, za pravo ravnovesje med kislim in bazičnim ter še za nekaj drugih procesov v telesu. Vsi vegetarijanci so v večji nevarnosti, da jim bo začelo primanjkovati žvepla, tako da imajo lahko težave pri katerem koli od naštetih procesov oziroma si nakopljejo bolezen. Ne takoj, morda tudi jutri še ne, z leti pa skoraj zanesljivo.

Mit o holesterolu. Poleg za že imenovane procese je žveplo pomembno tudi za dovolj energije, ki se tvori v celičnih mitohondrijih, za spreminjanje ogljikovih hidratov v energijo, za pravilno delovanje inzulina in tudi za razstrupljanje.

Drugo napačno razumevanje vegetarijancev in tudi siceršnjih prehranskih priporočil pa je, da živalska hrana ni dobra za srce, ker vsebuje holesterol. Znanstvena medicina pravi, da so srčne bolezni posledica povišanega holesterola, zato priporoča znižanje (kolikor je le mogoče) njegove ravni tudi s hrano. Ameriška znanstvenica, specialistka za biologijo in še veliko drugih vej naravoslovnih znanosti, dr. Stephanie Seneff pa pravi, da je to nesmisel, ker je zelo težko dobiti preveč holesterola s hrano. Po njenem mnenju ga dobiš prej premalo. To se zagotovo zgodi, če človek uživa samo rastlinsko hrano. Po dr. Seneffovi je mehanizem srčno-žilnih bolezni, pri katerih igrajo pomembno vlogo žilne obloge oziroma plak, v bistvu prizadevanje telesa, da bi nadomestilo premalo holesterolnega sulfata. Posledica je lahko tudi srčno popuščanje.

Je torej bolj zdravo jesti meso? Dr. Seneffova pravi, da z rezultati svojih odkritij noče vplivati na ljudi, da bi v celoti spremenili svoje prehranske navade. Priporoča le, da bi vendarle v prehrano vključili beljakovine živalskega izvora, ki pa niso nujno le iz mesa. To so lahko ekološko pridelani mlečni izdelki (surovi, nepasterizirani) ali pa prav tako ekološka jajca oziroma jajca kokoši, ki se prosto pasejo in jih ne hranijo s kemijo vseh vrst. Surovo mleko naj bi bilo eden najbolj zdravih virov beljakovin, ker ima najvišjo biološko in uporabno vrednost. Edino to je narobe, da vsebuje laktozo, ki lahko moti občutljive za inzulin. Zato je bolje uživati ekološki jogurt ali pa kefir. V tem primeru bakterije presnovijo laktozo in pomagajo k bolj zdravi črevesni flori.

Mali vragi iz ozadja. Če želite vedeti, katera hrana je res najboljša za vas, morate zaupati svojemu telesu in se ga naučiti poslušati. To lahko stori vsak. Najprej pa mora opustiti vsa prepričanja, predsodke o hrani, ki se jih je navzel v življenju. Sem sodi tudi teorija o vključevanju oziroma izključevanju nekaterih vrst živil. Telo vam bo samo povedalo, kaj si želi, in tisto je zagotovo za vas tudi najboljše. Vendar se je treba najprej naučiti to razbrati, saj vas zlahka zavede odvisnost od sladkorja, ki kot mali vrag v ozadju šepeta, da si želite sladkarijo.

Če sodite med ljudi, ki bodo še naprej jedli meso, ga morate izbrati v najboljši obliki. To pomeni, da mora biti meso od živine, ki se je pasla na travnikih, ki je bila vzrejena naravno, ne pa pospešeno z vsemi vrstami kemikalij (pesticidi, hormoni, antibiotiki in še čim). Tako meso je zdravo, ne povzroča bolezni in je tudi popolnoma drugačnega okusa. Kadar izbirate meso, bi morali najprej vprašati, kako so žival vzredili, se je pasla ali ne ter tudi ali meso vsebuje nitrate, prezervative, ki so povezani z nastankom rakavih bolezni. To je potrdilo več kot 7000 raziskav, v katerih so se ukvarjali s povezavo med rakom in hrano.

Škodljiva priprava. Vedeti je treba tudi, kako se meso pravilno pripravi, da ne škodi zdravju. Če ga pečemo na zelo visoki temperaturi, se lahko tvorijo različne kemikalije. Če ga, na primer, pečete na žaru, da ga obliznejo ognjeni zublji in na nekaterih delih počrni, nastaja tako imenovana kemikalija HCA, ki je nevarna. Črnih delov torej ne bi smeli pojesti. Če pa iz mesa, ki ga pečete na žaru, kaplja maščoba na oglje ali karkoli že kurite, nastaja dim, ki objame meso in ga napolni z drugo nevarno kemikalijo, PAH, prav tako povezano z nastankom raka. Med kuhanjem na visoki temperaturi (vključno s pasterizacijo in sterilizacijo) se v mesu poveča količina tretje kemikalije, AGE, ki se začne kopičiti v telesu. To povzroča različne težave, vnetja, oksidacijski stres, sladkorno bolezen in bolezni ledvic. Na žalost je torej meso, ki ste ga lepo hrustljavo zapekli ali pa je pri peki skoraj zoglenelo, nevarno za vaše zdravje. Najboljše je meso, ki sta ga na hitro opekli na obeh straneh (ne da bi ga ogenj zažgal ali da bi iz njega kapljala mast), v sredini pa je še surovo. Prav takšno je tudi najbolj zdravo. Surovo meso ima tudi vse svoje encime, zato za presnovo ne boste »kurili« telesnih zalog encimov, temveč boste to meso brez težav prebavili in z njim dobili vse, kar telo potrebuje. Torej tudi dovolj žvepla, ki je očitno še kako pomembno za zdravje. Nekaj ga sicer lahko dobite tudi s kokosovim in olivnim oljem, vendar so to zelo majhne količine. Vsebuje ga še nekatera zelenjava (pogoj je, da je rasla v zemlji, ki vsebuje žveplo): stročnice, česen, brstični ohrovt, šparglji, ohrovt, pa tudi ekološka kokošja jajca.

Nekaj žvepla v organski obliki je mogoče dobiti še s prehranskim dodatkom MSM (metilsulfonilmetan). Ljudje, ki se izogibajo jedem živalskega izvora, ker menijo, da niso zdrave, naj se raje izogibajo sladkorju. Ta je bistveno bolj škodljiv. Zakaj? Jetra tvorijo holesterol v precej zahtevnem procesu, ki ima med 25 in 30 stopenj. Če so zaposlena s presnovo fruktoze (sladkorja, ki ga presnovijo v maščobo), to močno zmanjša njihovo sposobnost za tvorbo holesterola. Toda jetra holesterol potrebujejo, da lahko uskladiščijo maščobo, ki so jo dobila s presnovo sladkorja, ne morejo pa ga tvoriti, ker so zaposlena s presnovo sladkorja. To pomeni, da so tedaj, ko je v krvi veliko sladkorja, jetra v težkem položaju, ker nimajo holesterola, da bi spravila maščobe. Veliko ljudi pa nima dovolj holesterola, ker ga ne dobijo s hrano in ker so jetra večinoma zaposlena z drugimi procesi, tako da ga sama ne morejo tvoriti. Kar pomeni, da je dobro pojesti kaj takega, kar vsebuje holesterol, obenem pa je še veliko bolje, če ne uživamo sladkorja, pa bodo jetra delovala optimalno.