Pogled z vrha je bil čudežen: zdelo se je, da morje premikajočih se teles in glav, ki so se zdaj v to, zdaj v ono smer gibale pod ozaljšanimi širokokrajnimi pisanimi slamniki in pokrivali vseh vrst, poljublja sivo-zeleno modrino grmičkov sivke. Pogled od blizu je bil še lepši: petintrideset prostovoljcev iz vse Slovenije, prijateljev Ingrid in Bogdana, očeta in mame Butika sivke, ki bo letos praznoval štiri leta, je s srpi v rokah, žarečih oči, z nasmehom, kasneje tudi s petjem, želo grmičke sivke, ki so jih obletavali čebele in metulji vseh vrst. Pod šotorom so jih čakale dobrote s sivko: ohlajen sirup s sivko ali meto, čokolada in pecivo, angleška krema s sivko, no, tudi kuhan pršut in pogača s sivko za malico, jota za kosilo. Pozno popoldne, ko je traktor že odpeljal nekaj prikolic sivke, pa za posladek še ogled pridobivanja eteričnega olja. Dan, ki ga bo težko pozabiti!
Prostovoljci žanjejo s srpi. Začelo se je že zgodaj zjutraj, do opoldneva je bilo na zadnji njivi požetih okoli šest tisoč grmičkov sivke, pred štirinajstimi dnevi na prvi njivi tudi toliko, v vmesnem času na drugi njivi pa okoli štiri tisoč petsto, je razlagal Bogdan. »Priporočljivo je žeti zjutraj, zaradi kakovosti sivke in eteričnega olja, ki ga takrat vsebuje največ. Danes lovimo zadnji vlak za žetev, saj so cvetovi sivke že v dveh tretjinah odprti.« Za dobro eterično olje, šopke (odprti cvetovi med sušenjem odpadejo) ali čaj se jo žanje, ko so cvetovi skoraj še zaprti. »Za šopke, čaj in kulinariko se uporablja vrsta Lavandula angustifolia. To je prava hvarska sivka, druge vrste, budrovka, ki jo žanjemo, ona bolj modra (modrulja), ki jo vidimo v Provansi, in druge, so križanci. Delajo jih zato, da pridobijo več eteričnega olja. Za liter eteričnega olja iz angustifolie se potrebuje od sto do sto dvajset kilogramov cvetov. Za liter eteričnega olja iz budrovke pa potrebujemo od petdeset do sedemdeset kilogramov cvetov, a je kakovost neprimerljiva, tudi vonja budrovke in angustifolie sta različna.« Povohala sem obe eterični olji in res je bilo tako, bolj pa smo navajeni vonja budrovke. »Modrulja da še več eteričnega olja, a olje ni tako kakovostno: sivka je v Franciji znana po kozmetičnih izdelkih, ne pa po eteričnem olju – v Provansi kupujejo dober parfum, kremo, ne pa eterično olje.«
Šopki na Brdu, destilacija na Krasu. Med pogovorom, ko so žanjci pridno želi in je polje zlagoma izgubljalo modrino, je vroče sonce poklicalo k počitku in malici. Tudi četica sprehajalcev, ki se je postila v bližnji Lipici, je prišla poslušat kratko predavanje o sivki in pokukala na njivo ter poskrbela za trenutek počitka. Ta je bil potreben ob malici, pod katero so se šibile mize in po kateri sta se Ingrid in Bogdan le pohvalila, da bo šel del njune posušene sivke na grad Brdo – šopki bodo razveseljevali kot poklon protokola. »Toda petindevetdeset odstotkov sivke destiliramo.« Seveda smo šli na domačijo njunih staršev, kajti v delo s sivko je po svojih močeh vpeta tudi družina: Ingridin oče je poskrbel za odvoz sivke s traktorjem, Bogdanova mama za odlično joto, oče pa za destilacijo. »Uporabljamo parno destilacijo: nad ognjiščem je voda, ustvari se para, ki gre čez sivkine cvetove, nato v hladilnik, kjer se spet utekočini: v tekočini, ki izteka v posodo, ostaja na vrhu eterično olje, spodaj pa hidrolat.« Prvih sedem litrov hidrolata je zelo kakovostnih (Bogdan si je z njim kar naprej osveževal obraz). »Hidrolat uporabljamo za tonike, osvežilce, moški po britju, odličen je tudi pri likanju perila kot dodatek vodi, saj potem perilo lepo diši, za pranje perila ...« Toda najpomembnejše je eterično olje. »To je za nas najlepši trenutek, kajti ko teče eterično olje, je poplačan naš celoletni trud: obrezovanje (sivka se obrezuje dvakrat na leto, konec septembra in sredi aprila, predvsem pa prvi dve leti, da pridobi košatost!), pletje, čiščenje nasadov. Opažam pa tudi, da bolj ko se trudi rasti, boljša je kakovost eteričnega olja – ne ujčkajte je preveč, ne potrebuje kakovostne zemlje, doma jo zalivajte enkrat na teden.«
