»Zato nima smisla pričakovati, da bo plazov pri nas manj,« pravi dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije. V obdobjih s toliko padavinami, kot jih imamo letos, pa je teh naravnih katastrof še več. Zato se moramo navaditi živeti s plazovi, gradnjo naših bivališč pa skrbno načrtovati. V ta namen imajo slovenski geologi že zelo natančno izdelane karte območij, kjer je večja verjetnost zemeljskih plazov. »Težje povemo, kdaj bodo, se pa ukvarjamo tudi s tem in smo kar točni,« še dodaja. Zato bo v prihodnosti sodelovanje z geologi prav gotovo zelo pametna življenjska odločitev.
Naravne katastrofe so pri nas očitno res v porastu. Ali gre za dolgoročne ali kratkoročne klimatske trende, ne vem. Klima se je vedno spreminjala in vedno se bo spreminjala, to vemo tudi geologi. Tema, o kateri mnenja niso tako poenotena, je kvečjemu, koliko ljudje spreminjamo klimo. Klimatologi so vse enotnejši, da jo spreminjamo. Spreminjanje klime v eno ali drugo smer in povečana količina padavin pa vplivata na plazove in seveda tudi na poplave – več padavin pomeni več poplav in več plazov. Če pa sprašujete o aktivnosti našega planeta, razen atmosfere, je ta seveda trajno aktiven in tukaj se ni nič spremenilo. Tektonika plošč vztrajno premika zemeljske mase in erozija teži k izravnavanju premikov, to je igra narave. Erozija se lahko dogaja počasi – reke spirajo drobce kamnin z Alp in jih nosijo v morje. Pri večjih dogodkih pa nastanejo katastrofični plazovi, ki so hitrejši, a del istega procesa – erozije, premikanja zemeljskih mas z visokega na nizko. Če bi se tektonska aktivnost končala in bi pustili planet neaktiven nekaj milijonov let, bi se zravnal. Kar se tiče geologije torej, smo samo v enem izseku zemljine zgodovine – planet je bil vedno aktiven in upajmo, da bo še dolgo, saj ko tega ne bo več, tudi ljudi ne bo.
Kako letošnje obilno deževje vpliva na zemeljske plasti v Sloveniji?
Ne bi se upal vtikati v klimatološke razlage, očitno pa je, da je padavin več in če je več padavin, je več s padavinami povezanih naravnih nesreč ter več dela za geologe – sicer dela, ki nas ne razveseljuje. Tisto, kar prinaša zadovoljstvo, je, da je geološka stroka toliko napredovala, da lahko dajemo vse bolj točne odgovore na konkretna vprašanja. Zato se javnost vse bolj obrača na nas in zato smo se začeli vse bolj zavedati naše odgovornosti v družbi.
Na kakšnem ozemlju pravzaprav živimo?
Na geološko zelo dinamičnem. Vse izhaja iz tektonike premikanja zemeljskih mas in to premikanje je med drugim poudarjeno v pasu od Himalaje do Alp. Pri nas je torej aktivnost velika. So sicer še aktivnejša območja na svetu, ampak mi spadamo med bolj aktivna. Če se več mas premika, če se Alpe dvigujejo – in se dvigujejo – narava teži k temu, da bo to zravnala z erozijo. Narava vedno teži k ravnovesju. Kar pomeni, da nimamo nobenega razloga pričakovati, da se bo v Sloveniji aktivnost zemeljskih plazov zmanjšala. Potresna dejavnost bo taka, kot je, odvisna od geologije, aktivnost zemeljskih plazov pa bo ob tem odvisna tudi od klime, količine padavin, dolžine zime in človeških posegov, temperatur.
Torej stanje ni rožnato?
Ta zadeva se po naši geološki oceni v dolgem obdobju ni silno spremenila. Klima se je. Dolga mokra obdobja so v geološki zgodovini znana, tudi hujša od naših, zato je naša družbena naloga pametno načrtovanje rabe prostora, se pravi umikanje plazovom. Prostorski planerji morajo poseljevanje nadaljevati in načrtovati tako, da bomo živeli s plazovi – nekatere bomo morali pustiti, nekatere sanirati. Vloga geologov je pripraviti osnove za izvajanje takih planov. Imamo že zelo dobre ocene, kje v Sloveniji je verjetnost za nastanek plazov večja ali manjša. Za področja, kjer rezultatov nimamo, imamo pa primerne metodologije, da to lahko v zelo kratkem času ugotovimo. Razvijali smo jih leta in leta, država je lepo sodelovala z nami, kar nekaj ljudi se zaveda tega problema in prišli smo že tako daleč, da bi bilo treba zadeve pripeljati v prakso. Metodologije in vzorčne primere torej imamo, volja je, le izvajati je treba začeti.
