Domačini se sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovim mestom, ki leži nad njim. Nekaj napovedi je alarmantnih, kot na primer ta, da bi se moral del prebivalstva že v treh letih izseliti, saj se bo mesto potopilo ali sesedlo. Nekaterim se zdijo morda pretirane, a v resnici je grožnja zelo resna in napovedi o posedanju dela mesta so povsem utemeljene.
»Idrijski rudnik je velik sistem. Predstavljajte si prostor pod mestom, ki je dolg 1500 metrov, širok od 300 do 600 in globok približno 400 metrov. Zaradi izkopavanja rude v preteklosti je danes prepreden z rovi in odkopi v petnajstih etažah. Gre za pravo satovje rovov,« je opisal zapleteno zgradbo rudnika dr. Čar.
Začetki rudnika in s tem tudi Idrije segajo v leto 1490. Vsa poznejša zgodovina je bila burna. Leta 1977 se je zaradi ekoloških problemov na svetovnem tržišču začela kriza z živim srebrom. Leta 1988 je bil na državni ravni sprejet sklep, da bodo rudnik postopoma zaprli. »Takrat je bil narejen načrt za sanacijo, po letu 1988 pa je bila ustanovljena komisija in strokovno odločila, kako bodo potekali postopki tako imenovane likvidacije in bila sočasno zadolžena za spremljanje posledic zapiralnih del. Spodnji del rudnika v trdih kameninah naj bi prepustili zalitju podtalnice, zgornji del pa zasuli in utrdili z lahkimi betoni. To recepturo smo pripravili s tujimi strokovnjaki in izkušnjami ter jo v preteklih letih tudi izvedli.«
Vedno bo treba črpati podtalnico. Ob tem je komisija še določila, da je treba iz rudnika črpati podtalnico. Ta je najprej lahko segala do devetega, nato naj bi do šestega obzorja, ker so strokovnjaki ugotovili, da je to še sprejemljivo. Približno zadnjih pet let se voda črpa in odteka v Idrijco. In če tega ne bi počeli? »Voda bi začela intenzivneje naraščati in bi namočila stike med trdimi in mehkimi plastmi v zgornjem delu jame, kar bi pospešilo pogrezanje v jami. Glede na geološke razmere je spodnji del jame nekaj povsem drugega kot zgornji. Spodaj so trdne kamnine, zgoraj pa mehke, predvsem skrilavci, in tudi površine zasipov so ogromne. Če bi ta prostor zalili z vodo, bi nastala nekakšna blatna gošča in stekla v nižje prostore. Posledica bi bila, da bi hrib nad mestom počasi zdrsnil v dolino in zasul del mesta!«
Obstaja tudi črni scenarij. S tem se ne gre šaliti, je še poudaril dr. Čar. »Ko smo lani ugotovili, da se je posedanje na nekaterih mestnih delih povečalo za kak centimeter letno, smo prekinili 'samozalivanje' jame s podtalnico in začeli vodo spet črpati.« Mesto bi zaradi drsenja hriba nad njim izgubilo sedanjo podobo. Plaz bi verjetno zasul strugo Idrijce ob vstopu v mesto. Le predstavljamo si lahko, kakšne bi bile posledice. Del mesta bi zasulo, za plazom bi nastalo jezero. To se ne bi zgodilo v nekaj mesecih, lahko pa se v nekaj letih. Le vprašanje časa je, kdaj bi se strmina toliko posedla, da bi zdrsnila navzdol in v velikem delu uničila sedanjo podobo mesta. Čar je še dodal: »Ko sprožiš tak proces, ga ni mogoče vrniti ali vsaj ustaviti.« Škoda bi bila nepopravljiva. Veliko zgradb bi se zrušilo ali bi bile zaradi razpok neprimerne za bivanje, težko je predvideti, koliko prebivalcev bi morali izseliti ali koliko mestne infrastrukture bi bilo uničene. Najbrž več, kot si zdaj predstavljamo.
Kdo se bo podpisal pod takšno odločitev? Dr. Čar je na vprašanje, ali vidi rešitev in upa, da se bodo odgovorni zavedeli resnosti grožnje z drsenjem hriba v mesto, odgovoril: »Mislim, da drugače sploh ne more biti. Če se sredstva ne bodo našla, bo moral nekdo iz odgovornega ministrastva podpisati sklep o ustavitvi črpanja in prevzeti odgovornost za posledice. Na tak ali drugačen način bomo to vsekakor zahtevali.« Je kateri od strokovnjakov v zadnjem obdobju prišel v Idrijo oziroma se pogovarjal z njihovo komisijo? »Ne da bi jaz o tem kaj vedel.«
