Vsako pomlad je k moji stari mami prišla soseda s polno košaro »flanc«. Ko sta popili kavo, ji je mama izročila še vrečko svojih semen. Pred dvema letoma pa je med ljudi butnila novica, da bo take izmenjave nepreklicno konec. »Generalni direktorat za zdravje in potrošnike Evropske unije (DG SANCO) je ljudi želel prepričati, da semena, ki jih pridelujejo posamezniki na svojih vrtovih in malih kmetijah, niso varna za naše zdravje. Zato so se domislili, da bi ljudje uporabljali le še 'preverjena' semena, ki jih pridelujejo velike korporacije.« Špela Bavec, predsednica Društva Natura Kultura, ki je pred dvema letoma obiskala center dr. Vandane Šive, začetnice globalnega gibanja za svobodo semen, pravi, da je še najbolj sporno to, da je predlog prišel iz sveta za varstvo potrošnikov. »Vse je en sam velik biznis.«
Vpliv hrane na naše zdravje. Špela je jeseni 2013 odpotovala k izvoru gibanja za ohranitev semen, v indijski Center za ohranjanje biodiverzitete in semen Bija Vidyapeeth, ki ga je leta 1987 ustanovila Vandana Šiva. Doktorica nuklearne fizike, okoljska aktivistka, začetnica gibanja za svobodo semen, borka za človekove pravice na področju prehranske varnosti, zagovornica biodiverzitete in ekološkega kmetijstva, je pred 30 leti s somišljeniki začela načrtno hoditi od vrat do vrat, od vasi do vasi in zbirati avtohtona semena. Potem je na severu Indije našla posest, kjer je bila zemlja zaradi pretirane uporabe kemikalij popolnoma izčrpana. »Čez tri leta je bila s pomočjo tehnik ekološkega kmetijstva spet zdrava. S prizadevnostjo posameznikov in ljubeznijo do narave ter spoštovanjem življenja vsakega bitja so nekoč zastrupljeno ozemlje spremenili v pravo tropsko oazo. Na kmetiji shranjujejo semena in pridelujejo hrano po naravnih metodah. V svoji semenski banki imajo denimo več kot 600 vrst riža.« Sicer pa v Indiji po zaslugi Vandane Šiva deluje že več kot sto semenskih bank. Špela se je udeležila tečaja agroekologije – ekološkega kmetijstva od A do Ž. »Tja sem šla zaradi svojega zdravja.« Več let je imela hude probleme s kožo. Prišlo je tako daleč, da ji je dermatolog predlagal zdravljenje z zelo močnimi zdravili. »Ko sem se odločala, kaj naj naredim, sem na svetovnem spletu našla posnetek predavanja gospe Šive o tem, kako velik vpliv ima hrana na naše zdravje. Odtlej nisem več kupovala zelenjave v trgovskih centrih, jedla sem samo tisto, ki jo pridelujejo naši kmetje. Dermatitis sem si pozdravila brez agresivnih zdravil.«
Razkrinkala prvo zeleno revolucijo, zdaj se bori proti drugi. Ključni trenutek, ki je Šivo usmeril na pot gibanja za svobodo semen, se je zgodil leta 1984, ko se je v Bhopalu zgodila ena najhujših industrijskih nesreč na svetu. Iz tovarne pesticidov je ušel strupen plin, zaradi česar je v trenutku umrlo pet tisoč ljudi. »Še danes, po skoraj 30 letih, se tam zaradi zastrupljenega okolja rojevajo bolni otroci, rak in telesne hibe pa so vsakdanjik skoraj vsakega posameznika. Po tej nesreči je Vandana Šiva začela raziskovati. Ugotovila je, da je šlo za preusmeritev povojne kemične industrije (bojnih živčnih strupov in dušika) v kmetijstvo.
