Šesto leto se na Inštitutu za nutricionistiko, neprofitnem raziskovalnem zavodu z državno koncesijo za opravljanje javne službe raziskovalne dejavnosti, ukvarjajo z raziskovanjem prehrane in javnega zdravja. Potrošnike želijo med drugim ozavestiti o pomenu pestre in uravnotežene prehrane za njihovo zdravje, kar v časih intenzivnega potrošništva in marketinga ni lahka naloga. Nedavno so gostili prof. Steena Stenderja iz Danske, ki raziskuje sestavo živil in preverja, koliko transmaščob (povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni) vsebujejo živila v različnih državah. Na naših policah prodajajo med drugim napolitanke, natančneje vafelj z limonino kremo, zaradi katerih bi šli na Danskem v zapor za dve leti!
Za konkretne napolitanke je ugotovil, da v sto gramih vsebujejo kar deset gramov transmaščob. Na Danskem je z zakonom omejena najvišja vsebnost do dva grama, kajti pri petih gramih dnevno zaužitih transmaščob se tveganje za srčno-žilne bolezni poveča za približno dvajset odstotkov. To je približno toliko, za kolikor se zmanjša tveganje, če jemljemo zdravila za zniževanje holesterola. In seveda, ker je vsebnost kar petkrat višja od dovoljene, bi, če bi bil izdelek na danskih policah, šli v zapor za dve leti, kajti tam je takšna vsebnost zakonsko prepovedana. Ljudje ne vedo, da so trasmaščobe problematične zato, ker nimajo nobene koristne fiziološke vloge v telesu. Edina razlika med običajnimi nenasičenimi maščobami in transmaščobami je v različni konfiguraciji dvojne vezi v molekuli. Sicer transmaščobe najdemo v živilih tudi naravno, vendar v majhnih količinah, mnogo več pa jih je lahko v predelanih živilih.
Zakaj proizvajalci sploh izdelujejo živila, ki vsebujejo transmaščobe, če so večje količine marsikje prepovedane in če vemo, da slabo vplivajo na zdravje?
Ker so takšna živila okusna in poceni. Za proizvodnjo vafljev in piškotov je potrebna trda maščoba, torej lahko uporabimo npr. maslo ali margarino. Včasih so bile margarine proizvedene tako, da so rastlinska olja delno hidrogenirali, vendar pri tem kemijskem postopku neizogibno nastajajo transmaščobe. Danes so margarine proizvedene drugače, vendar pa ima živilska industrija še vedno dostop do »starih« margarin iz delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so zelo poceni, a vsebujejo precej transmaščob. Proizvajalci delno hidrogeniranih maščob seveda ne morejo nadomestiti s tekočimi rastlinskimi olji, zato največkrat uporabljajo posebej obdelane mešanice rastlinskih maščob, v katerih sta pogosto tudi kokosova in palmova maščoba. To za proizvajalce seveda pomeni nekoliko dražji izdelek ali pa manjši dobiček, rezultat pa je večja varnost za potrošnika. Prepoved transmaščob na Danskem je dokazala, da potrošniki takšnega prehoda ne opazijo, niti v okusu ali čem drugem.
Zakaj ni v EU to zakonsko urejeno?
Vsi proizvajalci živil morajo na predpakiranih izdelkih, ki jih kupimo v trgovini, označiti sestavine, med katerimi mora biti navedena tudi deloma hidrogenirana rastlinska maščoba, če jo seveda proizvajalec uporablja. Ozaveščen potrošnik ima torej že možnost to informacijo razbrati iz označbe živila in se odločiti, da takšnega izdelka ne kupi.
