Povezujemo jih s poletjem, a mene so moje razveselile šele jeseni, ker so mi spomladi vse, ki so vzklile, sproti pojedli polži. Šele ko se je začelo bolj sušno in sončno vreme, so se poskrili v zemljo in sončnice so preživele. To je tudi moj prvi nasvet za danes. Ne obupajte in sončnice večkrat posejte.
Vaza, videz: sončnicam delajo družbo temni gumbki, koški že odcvetelih rudbekij in prav tako »jesenska«, že odcvetela socvetja zlate rozge. Tako je kljub sončnicam to vseeno jesenski šopek. Zlata rozga daje sončnicam tudi oporo, da v vazi lepše stojijo in se ne obračajo po svoje.
Ta vaza je ena mojih najljubših. Gre za muzejsko repliko starodavnega lončenega vrča, ki sem ga dobila v dar od prijateljice. Glineni vrč ima kar tri ročaje in tako je eden vedno obrnjen proti nam oziroma roki ter ga je preprosto zagrabiti.
Uporabljene rastline
1. Sončnice (Helianthus annuus) – vsi jih poznamo. So enoletnice, če jih želimo gojiti na svojem vrtu, jih torej posejemo vsako leto znova ali pozno spomladi posadimo sadike. Obstaja izredno veliko sort sončnic. Če jih želimo uporabiti v šopkih, izbiramo med tistimi, ki so temu namenjene. Te so selekcionirane tako, da nimajo cvetnega prahu in ne mažejo mize. V vazi se bolje obnesejo sončnice z manjšimi cvetovi, ker jih lažje in lepše razporedimo. Sončnice navadno cvetijo v rumeni barvi in imajo temno sredico, novejše sorte pa cvetijo tudi v bolj oranžnih, rdečkastih in rjavih odtenkih – tako kot sončnice v tem šopku. Moje najljubše za v vazo so sončnice s polnim cvetom sorte 'Teddy Bear'.
2. Rudbekija (Rudbeckia fulgida 'Goldsturm') – rumeno cvetoče vrtne trajnice. Zelo nezahtevne za vzgojo. Pocvitajo vse poletje. Potrebujejo sončno rastišče. Cvetovi zdržijo v vazi dolgo, teden dni, če jih naberemo, ko se ravno začenjajo razpirati. Sama imam za v vazo skorajda raje že odcvetele, kot v tem šopku. Prvič zato, ker se s cvetov osipa rumen cvetni prah in maže prt oziroma mizo, drugič pa zato, ker zdržijo odcveteli cvetni koški še dlje in so lepi tudi v suhih šopkih.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
