Ste kdaj pomislili, kaj pomeni beseda razkuževanje? Pomeni uničenje, odstranjevanje mikroorganizmov. Pri tem pa seveda ne moremo tega početi selektivno, ne znamo odstraniti samo tistih, ki jih ne maramo, in obdržati tiste dobre »fante«. Vedeti morate – to mora za vedo ostati v vaši zavesti in vam preiti v podzavest – da rastline ne morejo živeti brez mikroorganizmov v zemlji. Potrebni so za razkroj organske snovi v humus, ki je najosnovnejša hrana rastlin. A tudi humus morajo mikroorganizmi razgraditi do rastlinam dostopnih molekul, ki jih edine lahko sprejmejo kot hrano. Mikroorganizmi živijo v območju korenin in celo pogosto določajo, katera hranila in kako jih bo rastlina sprejela. Poleg tega je na listih, koreninah, v zemlji kar veliko gliv, bakterij …, ki lahko rastline zaščitijo pred boleznimi in tudi škodljivci. Torej, moj prvi odgovor bi bil, da sploh ne razkužujemo vrtne zemlje, kjer rastejo naše rastline. Kaj torej narediti?
Najpomembnejša je preventiva
Prepričana sem, da noben vrt ni premajhen za kolobarjenje. So pa pogosto prevelike naše želje, kaj vse bi radi pridelali na majhnem kosu zemlje. Lahko se odločite za kolobarjenje, kar je preprostejše. Lahko pa vrtnine, ki jih pridelujemo na vrtu, pridelujemo tako, kot rastejo v naravi na travnikih, torej povsem pomešano. Tukaj ne pride v poštev ena vrsta tega in ena drugega, ampak povsem pomešano. To zdaj imenujemo »strokovno« mešani posevki, še večji »strokovnjaki« pa uporabljajo tujko intercropping. Za to potrebujete veliko več znanja. Je pa res, da mešani posevki nevtralizirajo negativne posledice ozkega kolobarja, a potem mora skupaj rasti vsaj pet rastlin iz različnih botaničnih družin. Največja težava je vedno kolobar v rastlinjaku, za katero pa obstaja rešitev, če ne želimo preveč. Preprosto, z razhudniki poleti in solatnicami pozimi posadimo samo polovico rastlinjaka. Brez izgovora, da je rastlinjak majhen. Toliko, kolikor je velik, toliko lahko posadimo. Na drugi polovici pa potem sadimo čim več drugih vrtnin, ki niso v sorodu z razhudniki in solatnicami. Vsako leto te polovice zamenjamo.
Na drugem mestu je seveda gnojenje
Tudi tukaj radi pretiravamo. Med pridelavo je treba poskrbeti predvsem, da so tla ves čas rahla in zračna. Tako bodo svojo sanitetno (razkuževalno) vlogo opravljali mikroorganizmi. Če potem izberemo še pravilne sorte, odporne, in sejemo vse ob pravem času, ne prehitro, potem razkuževanje ne bo potrebno.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 15. oktober 2024.
