Spoštovani,
čeprav je izpadanje las nekaj povsem običajnega in se lahko pojavi ob menjavi letnih časov ali ob stresnih situacijah, je v nekaterih primerih čezmerno izpadanje las tudi posledica bolezenskih stanj.
Redčenje las največkrat vidimo pri navadnem plešanju, ki se pojavlja tudi pri ženskah, po navadi po menopavzi. Pri ženskah je treba sprva ugotoviti, ali gre za vpliv moških spolnih hormonov ali tega vpliva ni.
Androgenetska alopecija je bolezen, ki nastane kot posledica vpliva moških spolnih hormonov na lasne mešičke. Določeni dlačni folikli pod vplivom tega hormona postopno tvorijo tanjšo, krajšo in svetlejšo dlako, dokler se popolnoma ne skrčijo in prenehajo tvoriti terminalno dlako. Ženske dobijo tanke in razredčene lase, pogosteje pride do difuznega redčenja lasišča na vrhu glave, lasje pa v celoti nikoli ne izpadejo. Ostane ohranjen sprednji rob ob čelu, lasišče ni prizadeto na sencih in temenu. Proces je pogosto počasen in z leti napreduje leta, desetletja, vpliv ima tudi genetika, predispozicija za androgenetsko alopecijo se lahko podeduje po obeh starših. Pri nekaterih, večinoma premenopavzalnih ženskah, so lahko pridružene še druge zdravstvene težave, takrat je treba na laboratorijske in druge preiskave pri ginekologu in endokrinologu. Pri ženskah večinoma ne najdemo drugih bolezenskih stanj, ki bi jih lahko zdravili.
Izpadanje las je sicer neozdravljivo, vendar pa lahko proces ustavimo in izboljšamo. Na voljo so zdravila, ki jih lahko predpiše zdravnik. Pomembno je zgodnje zdravljenje, saj s tem preprečimo trajno izgubo las. V zadnjih letih se uveljavljajo še novejše metode zdravljenja s trombocitno plazmo ali z različnimi laserji. Pri hujših oblikah in neuspešni farmakološki terapiji uporabimo tudi kirurške metode, to je presaditev las; na voljo je tudi kozmetična kamuflaža s spreji, ki vsebujejo pigmentirana vlakna.
Kronično obolenje, zdravila ali hormoni
Eden izmed pogostejših vzrokov za izpadanje las je stanje, ko večje število las v fazi mirovanja preide v fazo izpadanja, zato v relativno kratkem časovnem obdobju izpade večje število las. Bolnik največkrat opazi izpadanje večjega števila las med umivanjem ali česanjem, lasišče postane razredčeno. Sproži ga dogodek, ki se zgodi približno tri mesece prej, na primer različna infekcijska obolenja. Kriva so lahko tudi kronična obolenja, različna zdravila, lasje lahko izpadajo zaradi hormonskega neravnovesja ali stresa. Slednje je posebej pogosto pri ženskah po porodu ali v menopavzi, ko upade koncentracija estrogena. Traja različno dolgo, pri večini od šest do devet mesecev, pri nekaterih preide v kronično obliko, ki lahko z vmesnimi izboljšanji traja več let.
Koža lasišča je pri tem popolnoma zdrava, plešavost pa sama po sebi ni trajna. Do popolne izgube las, kar je bojazen mnogih žensk, ne pride, a se gostota las pri kroničnem poteku lahko tudi trajno zmanjša. Pri mnogih ženskah kljub dodatnim preiskavam ne najdemo sprožitelja. Bolezensko stanje se v veliki večini umiri brez kakršnegakoli zdravljenja. Prehranski dodatki so zelo priljubljeni pri reševanju tovrstnih in podobnih težav s kožo ter lasiščem, a kakovostnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti na ta stanja žal nimamo. Zato zdravniki specialisti svetujemo zdravljenje in uporabo posebnih preparatov.
Imunske bolezni in vnetje lasišča
Obe opisani bolezni se nemalokrat pojavljata sočasno. Vzroki za redčenje las lahko tičijo v resnejših boleznih, te pa so največkrat povezane z imunskim sistemom. Večinoma gre za avtoimunske bolezni, pri katerih začne imunski sistem našega telesa napadati lasne mešičke. Ko jih uniči na tistem mestu, las ne zraste več. Proces je dolgotrajen, večinoma pacient nikoli ne opazi povečanega izpadanja las. Do vnetja lasišča in izpadanja las lahko pride tudi zaradi kakšnega zunanjega vzroka, npr. okužbe.
Izpadanje in redčenje las ni preprost proces. Pacienti imajo lahko zelo podobno sliko izpadanja las, vzroki pa so čisto različni. Zato je pred kakršno koli terapijo treba najprej postaviti diagnozo. Pomemben je pogovor z bolnikom, pri čemer nas zanimajo podatki o jemanju zdravil, splošno zdravje in podatki o družinski anamnezi. S pregledom lasišča ugotavljamo spremembe na površini kože, luske, vnetje. Poslužujemo se lahko tudi dodatnih diagnostičnih postopkov: z dermatoskopom (trihoskopija) vidimo znake, ki so tipični za različne oblike izpadanja las, s potegom manjšega šopa las ocenimo izpad, z mikroskopom posebnosti korenin in lasnega stebla. Včasih so potrebne še biopsija kože in ciljane laboratorijske preiskave.
Lep pozdrav,
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Objavljeno v reviji Jana, št. 42, 15. oktober 2024.
