Posebej velike težave imajo večje rastline v zimi, ko je veliko snega. Pod njim ni zraka in zato so težave z boleznimi še večje. Pa ne mislite, da jih boste rešili s prekrivanjem z agrokoprenami. Pod njimi je ta težava seveda še večja. Kljub temu pa je mogoče zimsko solato pridelati prav na vsakem vrtu, tudi v rastlinjaku, ne glede na to, s kakšno zimo imamo opravka.
Katere sorte sejemo za prezimovanje
Še pred nekaj leti smo zimske sorte solat poznali pravzaprav samo pri nas in na Hrvaškem. Izbor prezimnih sort solate je zato presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, ki še pridelujejo lastne sorte solate, ne najdemo veliko prezimnih sort. Največ je takih, ki se jih seje čez celo leto. Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka, ki jo danes najdete tudi pod imenom brune d'hiver in sorta nansen, ki jo najdete tudi pod imenom nansen's nordpool ali winterbutterkopf. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima, kot že ime pove, liste rdeče rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele seveda v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od nansen.
Pa da ne bo spet predolge razprave (kot je bila nedavno na FB), zakaj tuja imena na vrečicah slovenskega semenarja, naj povem, da je tudi to posledica EU. Upoštevati je treba skupno zakonodajo, ki zahteva, da se na vrečicah pišejo originalna imena sort, kot so zapisana v Katalogu sort EU. Nekateri to upoštevajo, drugi pač ne.
Zelo pozno sta k nam v Slovenijo iz Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumeno-zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kakor belih. To je dobro, če gledamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi pa je zaradi tega nimajo radi, saj imajo Slovenci raje notranji, obeljen del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno neželeno lastnost. Občutljiva je za solatno plesen. Posavka pa na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temno zelen z rahlim rdečim nadihom po robovih.
Povsem naša, slovenska sorta pa je bistra. Bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus.
Da vam veliko solate ne uide v cvet, lahko preprečite tudi tako, da posejete vsaj dve sorti, saj dozorevajo različno. Z zamikom časovnih terminov setve ne dosežemo nič.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 1. oktober 2024.
