"Spoštovani! V vaši rubriki sem kar nekajkrat zasledila vprašanja, ki so zanimala tudi mene. Hvala, ker se trudite za nas. Imam težave s črevesjem. Stara sem 70 let, v službi sem imela sedeče delo – za pisalno mizo. Stalno sem zaprta, na blato grem samo enkrat tedensko. Včasih vzamem glicerinske svečke. Za mano je obdobje, ko sem se klistirala z mlačno vodo na deset dni, uporabljam tudi kremo Modulex (dvakrat na dan) in Otipam. Tišči me na blato, pa ne morem. Pred desetimi leti sem bila na kolonoskopiji, a niso odkrili nič hujšega. Dobila sem samo kremo za mazanje črevesja. V preventivnem programu Svit sodelujem redno, nikoli ni problemov, krvavitev ni. Kruha ne jem že dolgo, sladkega zelo malo.
Hvala za vaše cenjeno mnenje in lep pozdrav!"
- Ana
Pozdravljeni!
Vaša težava je v sodobnem času velike naglice, hitrega in neustreznega prehranjevanja ter premalo telesne aktivnosti dokaj pogosta. Urejena prebava je temelj zdravja in dobrega počutja. Telo oskrbuje s hranilnimi snovmi in energijo ter iz telesa odstranjuje škodljive snovi. V črevesju izgrajuje odporen imunski sistem, vpliva na psihično, čustveno in fizično stanje celotnega organizma. Po drugi strani neurejena prebava povzroča zaprtje, napenjanje, krče, bolečine ob iztrebljanju, lahko tudi s primesmi sluzi ali krvi; pojavlja se občutek prenapihnjenosti, ker hrana noče iz želodca; prisotni so lahko plini, zgaga in spahovanje.
Zdravi odrasli ljudje naj bi odvajali blato od trikrat dnevno do trikrat tedensko, majhni otroci pogosteje.
Zaprtje lahko kaže na bolezen
Zaprtje je lahko eden od simptomov organskih bolezni, kot so nevrološke (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, stanje po možganski kapi), endokrinološke (sladkorna bolezen tipa 2, bolezni ščitnice, obščitnice), presnovne motnje (povečana koncentracija kalcija v krvi, zmanjšana koncentracija kalija v krvi, povečana koncentracija sečnine). Lahko gre za pokazatelja hormonskih sprememb (menstruacija, nosečnost), poškodb hrbtenjače, mehanskih ovir (polipi, tumorji), zaprtje je pogosto zaradi sprememb okolja, kot je na potovanjih, lahko je posledica jemanja zdravil (proti povišanemu krvnemu tlaku, depresiji, izločanju vode in nesteroidnih protivnetnih zdravil), pomembno si tudi stanje zobovja, hitrost hranjenja in žvečenja, psihično zdravje (motnje hranjenja, depresija, anksioznost, kronični stres), lahko pa je tudi dedno – takšne težave se pojavljajo pri več družinskih članih, ker imajo člani družine podoben življenjski slog. Večkrat se uporablja tudi izraz leno črevesje.
Najpogostejši vzrok neurejene prebave pa je hrana, nasičena s kalorijami v obliki maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V prehrani je premalo vlaknin, ki povečajo težo blata in omogočajo lažji prehod skozi črevesje.
Za urejeno prehrano je pomemben zadosten vnos tekočine. Priporočljivo je popiti na tešče vsaj dva kozarca vode, lahko tudi mlačne. Vemo pa tudi, da ima uživanje donata Mg na tešče ali po obilnem, težjem obroku lahko blagodejen učinek na prebavo.
Škodljivo zadrževanje blata
Današnji način življenja s premalo gibanja, sedeče delo in nenehna naglica vplivajo na prebavo. Ko črevo z urejenimi potiskajočimi gibi potisne črevesno vsebino oziroma blato v svoj končni del, danko, se ta napolni in raztegne, to občutimo kot občutek tiščanja na blato in v ugodnih razmerah gremo na stranišče ter odvajamo blato. Če nam okoliščine tega ne omogočajo, pa lahko blato zavestno zadržimo, saj so mišice medeničnega dna, ki zapirajo izhod iz črevesa, pod kontrolo naše volje. Neprijeten občutek tiščanja na blato bo minil v nekaj minutah, ponovna potreba po odvajanju blata pa bo nastopila čez nekaj ur, ko bo blato iz višjih delov črevesja prispelo v danko.
Pri ljudeh, ki neprestano zadržujejo blato in so zaprti, se začne blato kopičiti v danki, ki je tako ves čas polna. Črevo se navadi na takšno stanje in ne pošilja več simptomov, da je blato treba odvajati. Črevo se polni in razširi, odvajanje blata pa je boleče, lahko nastanejo razpoke sluznice, raztrganine zadnjika, ki lahko krvavijo. Zaradi tega se pojavi strah pred odvajanjem, posledično je zadrževanja blata še več, to pa vodi v še v hujše zaprtje. Ta pojav je pogostejši pri otrocih.
Zdravljenje
Če je zaprtje posledica bolezni, je treba zdraviti osnovno bolezen; če je mogoče, spremenite oziroma prilagodite terapijo, ki povzroča motnje prebave; uvedite spremembe v prehrano: uživajte hrano z manj nasičenih maščob in sladkorjev, uživajte vsaj 16 gramov vlaknin na 1000 zaužitih kalorij (najdemo jih v sadju, zelenjavi, oreščkih), pijte dovolj vode (vsaj dva litra dnevno, poskusite tudi z donatom Mg), uživajte probiotike. Pri trdovratnih težavah uporabite odvajala – poskusite z laktulozo ali glicerinom, a le za kratek čas, saj imajo lahko neugodne in škodljive učinke. Uživajte fermentirana živila, kot so jogurt, kefir, kombuča, saj so bogata s probiotiki, ki so pomembni za zdravje in zmanjšajo količino sluzi v blatu. Koristijo lahko tudi zeliščni pripravki: kamilica, sladki koren, ingver, kurkuma. Omejite uživanje alkoholnih pijač in poskrbite za dovolj gibanja, dodatno fizično aktivnost.
Pomembno je, da ne prezremo občutka potrebe po odvajanju blata. Če potrebe ne začutite, kljub temu poskusite namensko odvajati blato ob določeni uri. Močnejši refleks za odvajanje blata se pojavi dvakrat na dan, pol ure po zajtrku in pol ure po popoldanskem obroku.
Pomemben je tudi položaj telesa pri odvajanju. Pri čepenju se spremeni položaj medenice in črevesja – tako se olajša izločanje blata.
Kdaj k zdravniku?
Obisk pri zdravniku pa je potreben pri pojavu nenadnega zaprtja pri zdravi osebi, ki ga spremljajo povišana telesna temperatura, bruhanje, hujšanje, in pri dolgotrajnih težavah, ko so ob odvajanju prisotni črno blato, kri in sprememba v debelini blata. In seveda, ne zavrzimo vabila v program SVIT, državni preventivni program za odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb na črevesju.
Spoštovana bralka, nekaj vzrokov za Vaše težave ste navedli že sami, upam, da boste odgovore in pomoč našli še v napisanem.
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Janina zdravniška linija
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Objavljeno v reviji Jana, št. 38, 17. september 2024.
