Strokovnjaki so odlašanju nadeli latinsko ime: prokrastinacija (pro – za; crastinum – jutrišnji dan). Psihologi sicer pravijo, da pri tem ne gre za lenobo, nasprotno, najpogosteje so ljudje, ki opravila radi prestavljajo v prihodnost, marljivi, zahtevni in pravi perfekcionisti. Sam Leonardo da Vinci je svojo Mono Liso prenašal s seboj celih 20 let, dokler ni naredil zadnje poteze s čopičem – pri tem pa je sam imel to sliko vseh slik za nedovršeno. Prav njegova samokritičnost je pripomogla k temu, da je v svojem delu preizkusil dotlej neznane postopke – žal pa tudi k temu, da je marsikateri od njegovih načrtov ostal neuresničen.
Takojšnji opravek nas osrečuje in krepi zdravje
Odlašanje povzroča predvsem dolgoročno frustracijo, saj ne dokončamo tega, kar smo načrtovali. To škoduje našemu zdravju, saj ko se potem svojih opravkov polotimo v zadnjem hipu, se izpostavimo večji nevarnosti, da storimo napako, in tako le še stopnjujemo stres. Takšna duševna obremenitev se seveda odraža tudi v imunskem sistemu. Uberimo raje nasprotno pot – načrtovano opravimo takoj in s tem skrbimo za svoje boljše zdravje. A za odvajanje od trdovratne navade bo potrebnega nekaj truda. Najprej opravimo test, ki nam bo pokazal, kako zelo smo nagnjeni k prestavljanju in zavlačevanju z opravili.
Hitri test - Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 32, 6. avgust, 2024.
