Več kot tretjina odraslih pozna občutek stalne utrujenosti, ki kar ne pojenja, diagnoza izgorelosti pa je pogostejša kot kadarkoli prej. Kaj je razlog za takšen porast izčrpanosti? In kako lahko razvijemo večjo odpornost proti izgorelosti?
Utrujenost, ki ji ni konca
Ljudi je izčrpanost skrbela že v davnih časih, in to ne le v Evropi, temveč tudi v stari Kitajski, kajti človekov strah pred pomanjkanjem energije in utrujenostjo je brezčasen. A če govorimo o izgorelosti, je to zelo specifičen sodobni pojav z značilnimi simptomi. Definiramo ga kot s poklicem povezano slabo počutje, ki se kaže v zmanjšanju energije ter znižanju delovne učinkovitosti in je povezano s t. i. depersonalizacijo, kar pomeni bolj ciničen odnos do sodelavcev ali podjetja, za katero delamo.
Razlika med izčrpanostjo in izgorelostjo
Najbolje jo opišemo tako, da je izčrpanost spekter, izgorelost pa stanje na skrajnem koncu te lestvice. Gre za zelo resno stanje, ki ga spremljajo občutki tesnobe. Izgorel posameznik se počuti popolnoma nesposobnega, telo mu povsem odpove. Zdravljenje lahko traja zelo dolgo.
Postavite jasno mejo med delom in prostim časom
Ljudje pripisujemo delu čezmeren pomen, saj postaja skorajda središčna vrednota naših življenj. Sodobni človek od dela ne pričakuje več samo statusa in prihodka, ampak si skušamo z njim osmisliti življenje in ga razumemo kot način samouresničevanja.
V preteklosti je bila meja med delom in prostim časom bolj jasna, sodobna tehnologija pa omogoča nenehno dostopnost, kar nas postavlja v položaj, ko moramo sami jasno začrtati mejo med delom in prostim časom. Za to je potrebna izjemna disciplina. Zelo težko se namreč odklopimo od dela in ne preverjamo elektronske pošte ali sporočil, zato so naše misli ves čas zaposlene z delom.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 28, 9. julij, 2024.
