Za depresijo trpi približno 322 milijonov zemljanov, to je kar 4,4 % celotnega svetovnega prebivalstva. Nadaljnjih 260 milijonov prizadenejo anksiozne motnje. Čeprav oboje precej uspešno zdravimo, še ne razumemo najbolje njunih mehanizmov. Pri obeh motnjah se zdravniki srečujejo tudi z nekaj odstotkov ljudi, ki jim preprosto nič ne pomaga. Raziskava Southwestern Medical Centra v Dallasu je celo pokazala, da ima lahko kar od 1 od 3 bolnikov depresijo, odporno proti zdravljenju. Vsak napredek pri razumevanju teh motenj je zato dobrodošel, najnovejši pa bi bil lahko po mnenju nekaterih strokovnjakov kar revolucionaren.
Različno zdravljenje
V članku, objavljenem v Nature Medicine, raziskovalci pišejo, da so v novi raziskavi s slikanjem možganov depresijo razvrstili na šest podvrst ali podtipov. Takšno slikanje in diagnoza na njihovi podlagi lahko pomagata, da bi depresijo bolje razumeli in jo uspešneje zdravili. Znanstveniki so s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI) primerjali aktivnost in povezljivost med različnimi možganskimi predeli. V študijo so vključili 801 udeleženca z depresijo in anksioznostjo ter njihove možgane dvakrat skenirali: enkrat, ko so počivali, in enkrat med izvajanjem kognitivnih in čustvenih testov. Osredotočili so se na možganske predele in tokokroge, za katere se že ve, da so pomembni pri depresiji. Po slikanju so primerjali možgansko aktivnost udeležencev in ugotovili, da se deli možganov aktivirajo in povezujejo na šest različnih načinov. Nato so se osredotočili na skupino 250 udeležencev in jim naključno dodelili enega od treh antidepresivov ali psihoterapijo. Tako so lahko ugotovili, kako so se različni biotipi odzvali na zdravljenje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 27, 2. julij, 2024.
