Pozdravljeni,
sem mama ene hčerke, z novim partnerjem pa razmišljava o še enem otroku. Stara sem 41 let, spolne odnose imava brez zaščite in redno, vendar nikakor ne uspem zanositi. Menstruacije imam redne, na zadnjem ginekološkem pregledu mi je ginekologinja povedala, da je vse videti v redu, da imam še vedno ovulacije in da bi lahko imela še enega otroka. Partner je tudi opravil spermiogram, tudi rezultati tega so bili dobri, torej po doslej zbranih informacijah ni nobenih ovir in informacij, zakaj ne morem zanositi. Zanima me, kakšne preiskave bi bilo še smiselno opraviti, ali pa naj se začneva ukvarjati z idejo o umetni oploditvi.
Hvala za odgovor!
Šifra: Bralka
Spoštovani!
Svetovna zdravstvena organizacija definira neplodnost kot nezmožnost spontane zanositve po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov. Vsak šesti par ima težave pri zanositvi. Plodnost žensk po 35. letu pada, zato se priporoča, da se pri ženski, stari 35 let in več, začne z usmerjenimi pregledi para že po šestih mesecih rednih in nezaščitenih spolnih odnosov.
Neplodnost je lahko primarna ali sekundarna. O primarni neplodnosti govorimo, če ženska še nikoli ni bila noseča, o sekundarni pa, če je v preteklosti že bila potrjena kakšna nosečnost.
Neplodnost pri paru je posledica ženskega ali moškega faktorja, lahko pa kombinacija obeh, zato vedno obravnavamo par kot celoto.
V vašem primeru gre za sekundarno neplodnost, saj že imate hčerko. Glede na vaša leta bi aktivno pristopili k zanositvi, tako da bi bilo smiselno čimprej opraviti dodatne preiskave. Moški faktor za neplodnost je bil v vašem primeru izključen, saj je bil partnerjev spermiogram normalen, zato bi se osredotočili na preglede pri vas.
Poleg zdravega življenjskega sloga je zelo pomembno vzdrževanje telesne teže, saj tako čezmerna kot tudi prenizka telesna teža povzročata motnje ovulacije in zmanjšujeta uspešnost zanositve.
Priporočam natančen ultrazvočni pregled rodil v 2D- in 3D-tehniki, s katerim ocenimo, ali gre za prirojene ali pa morda pridobljene nepravilnosti maternice (pregrada, miomi, polipi, adenomioza …), v jajčnikih pa preštejemo število zarodnih ali antralnih foliklov (AFC), ki predstavljajo ovarijsko rezervo. V kombinaciji z UZ nam ovarijsko rezervo in kakovost jajčnih celic najbolje prikažeta antimullerjev hormon (AMH) in folikel stimulirajoči hormon (FSH).
Med tretjim in sedmim dnem menstruacijskega ciklusa se poleg za hormona FSH in AMH priporoča odvzem krvi še za preostale hormonske preiskave (LH, TSH in prolaktin). Nepravilno delovanje ščitnice in povišana raven prolaktina namreč tudi pomembno vplivata na reproduktivno sposobnost ženske.
Razlog za sekundarno neplodnost pri vas bi lahko bil tudi v neprehodnosti jajcevodov, zato priporočam histerosalpingo kontrastno sonografijo-HyCoSy. Pri preiskavi se kontrast skozi katetra, ki ga vstavimo v votlino maternice, prek jajcevodov prelije v trebušno votlino in oblije oba jajčnika, če sta jajcevoda prehodna, kar lepo prikažemo z ultrazvokom. Neprehodni jajcevodi so najpogosteje posledica vnetja, ki se razširi v jajcevode iz materničnega vratu, maternice ali neposredno iz trebušne votline, npr. ob vnetju slepiča. Najpogostejši povzročitelji so spolno prenosljivi mikroorganizmi (gonoreja, klamidija). Pomembni dejavniki, ki povzročajo neprehodnost jajcevodov, so še zarastlinepo predhodnih operacijah in endometrioza. Ta bolezenska stanja rešujemo z laparoskopskim operativnim posegom v splošni anesteziji.
Ko izključimo vse naštete vzroke za neplodnost, možnost zanositve lahko povečamo z zdravili za spodbujanje ovulacije (Letrozol, Klomifen). Na ta način v enem ciklusu pridobimo večje število jajčnih celic. Ob tem je priporočljivo z ultrazvokom pogledati odziv jajčnikov. Najprimerneje je to med 10. in 12. dnem ciklusa.
Če do zanositve ne pride v nekaj mesecih, pa pride v poštev oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Treba se je zavedati, da je po 40. letu možnost zanositve s postopki zunajtelesne oploditve zaradi slabše kakovosti jajčnih celic prav tako zmanjšana.
Srečno!
Irena Tonin, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva
(Ginekologija Ljubljana)
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
