Fižol uvrščamo med stročnice, botanično pa med metuljnice. To so rastline, ki sodijo med izboljševalce zemlje. Zato bi bilo nujno, da je na vrtovih vsaj 25 odstotkov stročnic (ali metuljnic, to so detelje …). Ker pa so vrtovi majhni, je seveda težko najti prostor za visoki fižol. Mnogi še vedno niso prav sprejeli, da je danes na trgu tudi seme številnih nizkih sort, tako stročjih kakor tistih za zrnje. Tudi tisti, ki imajo dovolj prostora za visoke sorte, si lahko prve stroke zagotovijo s setvijo nizkih sort, ki so zgodnejše. Tako se vam ne bo mudilo s setvijo visokih, ki je nesmiselna. Pa še eno veliko prednost imajo nizke sorte: niso občutljive za dolžino dneva, pa tudi na visoke temperature ne tako močno kot visoki fižol. Slednjemu v času visokih temperatur odpadajo cvetovi. Tega se skoraj ne da preprečiti. Nizke sorte sicer morda manj obilno cvetijo, ko je res vroče, a stroki se razvijejo. Nizki fižol lahko sejemo bolj zgodaj, vendar vedno upoštevamo tudi temperature zemlje, ki ne smejo biti pod 15 ⁰C. Zdaj je torej še prezgodaj, a kdor želi, ga že lahko poseje v lončke, za sadike. Ja, tako je, tudi fižol lahko vzgajamo s sadikami. A vzgojiti moramo sadike s koreninsko grudo.
Kako vzgojimo sadike
Povsem preprosto je: sadike vzgojimo kakor vse druge. Izberemo lončke premera od 5 cm pa vse do 10 cm. V prve posejemo po tri semenke, v večje pa več, tudi do deset, če je lonček še večji od 10 cm. Malo presodite sami. V majhnem lončku boste imeli lepo sadiko, ki se bo z lahkoto izlončila že v štirih tednih, v večjih bo trajalo dlje. Sadike potem posadimo na prosto; temperatura ne sme več pasti pod 10 ⁰C, sicer delo nima veliko smisla. Sadike v majhnih lončkih sadite na razdaljo 15 cm, v večjih pa 25–30 cm. Prve stroke lahko obiramo že 40 dni po sajenju sadik. Tudi pridelek je precej večji.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.
