O spanju običajno razmišljamo kot o popolnem odklopu, kar pa ne drži povsem. Prav med spanjem je naše telo v polnem pogonu. Organizem se čisti, izloča škodljive snovi, ki so se nakopičile čez dan, krepi se spomin, saj možgani med spanjem podoživljajo pomembna doživetja, aktiven je imunski sistem, telo se obnavlja. Pomen dobrega spanca je izjemen, saj zagotavlja, da našteti procesi tečejo nemoteno. Dobrega spanja seveda ne moremo zaukazati, lahko pa poskrbimo za vse tiste okoliščine, ki vplivajo nanj in jih lahko nadzorujemo: spalni položaj, dober vzglavnik ter vzmetnico.
Ni vseeno, v katerem položaju spimo
Položaj, v katerem ležimo med spanjem, ima neposreden vpliv na mišice in notranje organe, zato lahko povzroči tako poslabšanje morebitnih poškodb kot njihovo okrevanje.
Pri napetosti v ramenih in vratu je priporočljiva lega na hrbtu, najbolje kar brez vzglavnika ali pa na zelo tankem vzglavniku. Tak položaj je primeren tudi za sproščanje zategnjenih mišic in pri bolečinah v križu. Da med spanjem ohranimo hrbtno lego, si pod kolena podložimo blazino.
Pri refluksu oziroma zgagi strokovnjaki odsvetujejo ležanje na desnem boku, ker je v tem položaju želodec nad požiralnikom, zato lahko želodčna kislina kot pri pipi s slabim tesnjenjem nenehno vdira v požiralnik, kjer načenja občutljivo sluznico, ki obdaja njegove stene.
Pri težavah s srcem je priporočljivo ležati na levem boku. Aorta je iz srca proti želodcu speljana po levi strani, zato teče kri v legi na levem boku lažje skozi žilo kot pri legi na desnem boku, ko mora srce črpati kri najprej navzgor po levo upognjeni žili, da se potem ta po aorti pretaka naprej po telesu.
Spanje na levem boku krepi tudi delovanje limfnega sistema, katerega naloga je, da iz telesa čisti škodljive in odpadne snovi. Dodatna prednost spanja na boku je tudi zaščita pred demenco.
Pri smrčanju je najboljši spalni položaj na trebuhu, saj omogoča lažje izdihavanje zraka.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 23. april, 2024.
