Invazivne meningokokne okužbe povzroča bakterija Neisseria meningitidis (krajše meningokok), ki najpogosteje okuži otroke, čeprav pred njo ni varna nobena starostna skupina. Poznamo več različnih skupin te bakterije, v Evropi pa vsaj 90 odstotkov bolezni povzročijo skupine A, B in C. Meningokok se pri nekaterih, sicer zdravih ljudeh, nahaja v nosno-žrelni sluznici. O invazivni okužbi govorimo, kadar bakterija iz sluznic vdre v telesne tekočine, kot je kri ali možganska tekočina. Pri tem lahko pride do vnetja osrednjega živčnega sistema, bakteriemije ali sepse oziroma zastrupitve krvi. Od okužbe do izbruha bolezni običajno minejo trije do štirje dnevi, lahko pa se pokaže že po dveh ali šele desetih dneh. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu.
Posledice so lahko hude
Med invazivnimi meningokoknimi okužbami je najpogostejše gnojno vnetje možganskih ovojnic ali z drugim imenom, meningokokni meningitis. Zanj je značilen hiter in agresiven potek, saj se obolelim stanje že v nekaj urah močno poslabša. Smrt lahko tako nastopi že v 24 do 48 urah od pojava prvih znakov. Bolnikom hitro naraste telesna temperatura, boli jih glava, bruhajo in delujejo zmedeni ali celo izgubljajo zavest. Za meningokokni meningitis sta značilna otrdel vrat in izpuščaj v obliki drobnih krvavitev (petehije).
Bolezen zdravimo z antibiotiki in praviloma v bolnišnici. Včasih je imela zelo visoko smrtnost, a smo jo z uporabo antibiotikov uspeli precej zamejiti. Še vedno pa umre od osem do 15 odstotkov obolelih, kar vsekakor je visoka smrtnost. Na srečo je dovzetnost za okužbo nizka in s starostjo pada. Najbolj ogroženi so majhni otroci in mladostniki ter ljudje z okrnjeno imunostjo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 16., 16. april, 2024.
