»Bitka za naše zdravje se vodi na očem nevidni ravni – na ravni mikrobioma. Naše zdravje, prebava, presnova in obramba so odvisni od nevidnih pomočnikov, ki naseljujejo kožo, sluznice in številna tkiva. Vse več toksinov v okolju, vse več zaužitih zdravil, kemija v hrani, sevanje in številni drugi vplivi nenehno uničujejo naš mikrobiom,« so na konferenci, ki jo je na marčevskem sejmu Altermed & Flora v Celju organiziralo združenje Živi in zdravi, opozorile strokovnjakinje.
Skoraj ni bolezni, na katero ne bi vplivala mikrobiota
V mikrobioti je 3,3 milijona genov, medtem ko jih je drugod v človeškem telesu samo 20 tisoč. Večino mikroorganizmov, ki jo naseljujejo, podedujemo od matere med porodom. Odvisno od prehrane in okolja se nato mikrobiota maksimalno razvije nekje do drugega ali tretjega leta starosti. Črevesna mikrobiota je podaljšana roka vsega, česar se človek dotakne,« je uvodoma pojasnila Urška Gajšek, zdravnica, kirurginja, specializirana za področje kirurgije prebavnega trakta in klinične prehrane. Izpostavila je, da skorajda ni bolezni, ki je ne bi povezovali s črevesno mikrobioto. Študije so vpliv njenega porušenega ravnovesja (ko slabe bakterije prevladajo nad dobrimi) že povezale z debelostjo, sladkorno boleznijo in raznimi kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi ter rakom debelega črevesja. »Pričakuje se, da nam bo vzorec blata vedno bolj služil kot pomoč pri iskanju vzrokov in diagnosticiranju bolezni. V medicini pa se že lotevamo tudi fekalne transplantacije, ki pomaga, da se zdrava mikrobiota razširi v črevesu bolnega človeka – pri tem sodelujemo s strokovnjaki z Reke,« je omenila. A medtem za ohranjanje zdrave mikrobiote lahko ogromno naredimo sami.
Misli pod kontrolo
»Ne le da črevesna mikrobiota, ko je v ravnovesju, ni škodljiva za svojega gostitelja, ampak je za nas celo koristna. Njena sestava je sicer pri vsakem človeku nekoliko različna – odvisna je od letnega časa, prehrane in celo naših misli. Bakterije črevesne mikrobiote proizvajajo vitamine iz B-skupine, vitamin K, vitamin D pretvarjajo v nam zelo koristno aktivno obliko in tesno sodelujejo z imunskim sistemom. Celotna črevesna mikrobiota pa vpliva tudi na dele možganov, predvsem na limbični sistem, ki je tesno povezan z našimi čustvenimi odzivi, motivacijo in centrom za voh, tudi z obnašanjem ter dolgoročnim spominom. Tam je (delno) shranjena naša sposobnost za obvladovanje stresa. Črevesna mikrobiota prav tako vpliva na vagusni živec, ki izhaja iz 'starega' dela možganov in slednje povezuje z drugimi organi (s srcem, pljuči, prebavili in celo rodili). A omenjena povezava poteka v obe smeri. Vsa naša čustva, misli, motivi, razpoloženje in odločitve vplivajo nazaj na mikrobioto preko hormonov in avtonomnega živčnega sistema,« je razložila Biljana Dušić, ki je po slabih desetih letih dela kot splošna zdravnica zapustila uradni zdravstveni sistem in se posvetila ajurvedi. »Zanjo je telo avtomat, ki se odziva na to, kar nosimo v svoji duševnosti,« je izjavila in ob tem spomnila, da je na nekaj podobnega opozarjal že Platon, ko je dejal, da je velika napaka zdravstva to, da poskuša zdraviti telo, ne da bi sočasno zdravilo dušo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 14., 2. april, 2024.
