Spector v knjigi, ki je v slovenskem jeziku izšla pri založbi Mladinska knjiga, med drugim opozarja, da se v družbi še vedno preveč poudarja koristi rib v prehrani: »Če nam je mar za preživetje planeta, bi morali morju dati priložnost, da okreva in se vnovič uravnoteži.« Veganstvo po njegovem ni nujno najprimernejša oblika prehranjevanja, »vendar kot pribito drži, da večji delež rastlinske prehrane pomeni bolj čilega človeka in planet«.
Primerna pot naprej se mu zdi tudi, če »jedilnik, bogat z oreški, zelenjavo, stročnicami, neprečiščenimi žiti in sadjem, torej podoben jedilniku naših prednikov, občasno popestrimo z jedmi iz sestavin živalskega izvora iz živalim prijazne vzreje oziroma proizvodnje.« In katere so najočitnejše zmote, ki jih najnovejša znanstvena dognanja strogo zavračajo?
Čarobni obrazec za vse? Japajade!
»Osupnilo me je, kako zavajajoče, v najslabšem primeru pa celo zgrešeno in nevarno za zdravje je marsikaj, kar slišimo o hrani. Prehrana je najpomembnejše zdravilo, ki ga imamo vsi na voljo, zato se moramo nujno naučiti, kako ga čim smotrneje uporabljati,« piše Spector. Kot najbolj razširjeni in najnevarnejši mit o hrani izpostavlja, da vsi delujemo kot enaki stroji in da se na vso hrano odzivamo enako. Pa veste, da se raven sladkorja v krvi kot odziv na isto hrano med povprečno zdravimi ljudmi razlikuje tudi do desetkrat? »Vsak človek se drugače odzove na isto živilo, zato je prepričanje, da vsi lahko upoštevamo isti nasvet, zgrešeno, podobno kot si vsak po svoje prilagodi sedež v avtomobilu, da udobno sedi, čeprav naj bi se prilegal povprečnemu uporabniku.«
Kaj so pokazale raziskave, ki jih je opravil s svojo ekipo? Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v posebni izdaji revije Jana POMLAD, 26. 2. 2024.
