Običajno se delo začne z vzgojo sadik. Nekateri se tega lotevate, drugi ne. Eno in drugo ima svoje prednosti in slabosti. Sama menim, da je zgodnje sadike bolje kupiti, saj imajo profesionalni vrtnarji najugodnejše pogoje, znanje in tudi izbor sort, da bo potem na vašem vrtu vse raslo tako, kot mora. Pri domači vzgoji sadik pa igra veliko vlogo ljubezen do dela z rastlinami in zemljo, ki pogosto nadomesti tudi nekoliko slabše pogoje, ki jih doma, posebej na okenskih policah, ne moremo spremeniti. Domača vzgoja sadik ima v družinah z otroki prav poseben, vzgojni pomen. Ko otrok seme poseje in ga opazuje od vznika pa vse do konca, ko pridelek na vrtu porežemo, odtrgamo, bo vzljubil zelenjavo. Velikokrat sem že doživela, da je domača pridelava zelenjave otrokom pomagala vzljubiti zdravo hrano. Vsekakor pa priporočam, da se naučite, navadite čim več zelenjave pridelati iz sadik. Taka rastlina ima na začetku svojega življenja boljše pogoje za hiter vznik in s tem dober mladostni razvoj. Vzgoja iz sadik, dokazano v številnih poskusih, pomeni tudi do 50 odstotkov višji pridelek. Prav posebej pa pride do izraza v slabših vremenskih razmerah, v hladnih spomladanskih in tudi v prevročih poletnih dnevih.
Kdaj posejemo plodovke, da bomo imeli sadike ravno pravi čas
Sadike plodovk mnogi vzgajate na okenskih policah, drugi pa že v rastlinjakih. Ker paradižnika ne sadimo na prosto pred prvim majem, še bolje pa je, da se še vedno držimo dobrih starih ledenih mož in »poscane« Zofke, ki praznujejo sredi maja, je nujno, da se setve ne lotite prehitro. V neogrevane rastlinjake presajamo sadike kakšen mesec prej, najhitreje na začetku aprila. Kumare in bučke lahko sadimo že konec aprila tudi na prosto, a samo, če to omogoča vreme. Vse plodovke namreč potrebujejo za hiter mladostni razvoj tudi toplo zemljo, ne samo zrak. Drugače se potem v juniju srečujete s tem, da mladi plodiči kumaric odpadajo, ženskih cvetov ni od nikoder, čeprav buče cvetijo, plodov ni. Pa ste že pozabili, da so bile vaše sadike pretegnjene, nepripravljene na sajenje na prosto, predvsem pa sajene v mrzlo zemljo. Dobra sadika, ki bo hitro začela z rastjo, dobro rasla in tudi zgodaj zacvetela, namreč ni velika sadika, kot ste jih v zadnjih časih navajeni kupovati v vrtnih centrih, pa tudi pri vrtnarjih. Dobra sadika ima močan, razrasel koreninski sistem, nadzemni del pa je čvrst, čokat in predvsem nima več kakor pet do šest listov. To pa dosežemo s primernimi rastnimi pogoji in predvsem z ne prehitro setvijo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9., 27. februar, 2024.
