"Pozdravljeni! Odkar sem v meni, imam povečan holesterol, čeprav nisem predebela in ne jem prav mastne hrane, poleg tega prav nič predelanega, saj si sama kuham in tudi sicer skrbim za zdravo življenje, torej tudi redno telovadim in hodim na sprehode. Povišan holesterol imamo tudi v družini, zdi pa se mi, da je pri meni največji problem glede tega stres. Slišala sem, da v tem primeru tablete ne pomagajo. Ima torej smisel, da bi jih začela jemati? V zadnjem letu sem namreč zamenjala zdravnico, prejšnja je pri približno enakih rezultatih rekla, da je treba holestero lsamo spremljati, nova pa predlaga tablete. Kako naj ravnam?"
Hvala za odgovor. Eva
Pozdravljeni, spoštovana gospa Eva!
Zahvaljujem se vam za vaše vprašanje. O holesterolu v zadnjih letih res veliko govorimo in pišemo. Zvišana vrednost holesterola v krvi, ki jo ima dve tretjini odraslih prebivalcev v Sloveniji, je najpomembnejši dejavnik tveganja za aterosklerozo in njene zaplete. Najbolj je škodljiv LDL-holesterol, ki mu pravimo tudi slab holesterol.
Ateroskleroza je proces kopičenja predvsem LDL-holesterola v steni arterij. Naše arterije se začnejo starati, takoj ko se rodimo. Struktura in delovanje arterij se s staranjem spreminjata – poveča se togost žilne stene, žila se razširi, žilna stena pa se zadebeli in obloži z lehami. V žilni steni, tako kot v vodovodni cevi, nastajajo obloge, ki postopoma ožijo svetlino žile in vodijo do popolne zapore. Če takšna obloga poči, se na njej naredi krvni strdek, ki popolnoma zapre pretok krvi. Če se to zgodi v srcu, se razvije srčni infarkt, če v možganih, je to možganska kap, če v arterijah nog, lahko odmre (gangrena) del ali cela noga.
Ocena ogroženosti. O aterosklerozi, ki je glavni vzrok za veliko, pandemično razširjenost bolezni srca in ožilja, so bile v zadnjih 40 letih narejene številne raziskave in potrdile so, da obstajajo številni dejavniki tveganja za pospešen razvoj ateroskleroze ter njenih zapletov.
Dobro je poznati svoje dejavnike tveganja, in če še nismo zboleli, oceniti, kakšno je tveganje, da bomo pospešili razvoj aterosklerotičnih oblog, ki zapirajo ožilje. Če poznamo to osebno tveganje, ga lahko zmanjšamo, še preden zbolimo.
Dejavniki tveganja so: zvišane vrednosti holesterola v krvi, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje cigaret, prehrana s preveč kalorijami, preveč ogljikovimi hidrati (sladkor, moka) in »slabimi« maščobami, pretirano uživanje alkohola, telesna neaktivnost, zgodnje pojavljanje bolezni srca in ožilja v družini, izpostavljenost stresu ter čezmerni odziv na stresne okoliščine, spol in starost.
Za oceno celotne srčno-žilne ogroženosti moramo upoštevati vse dejavnike, saj iz tega izhajajo potrebni ukrepi. Srčno-žilno ogroženost ocenjujejo različne tabele. Ena, že zelo stara, je oblikovana na osnovi podatkov, ki so jih pridobili iz obsežne raziskave. Na njej lahko odčitamo stopnjo celotne ogroženosti za pojav akutnega srčnega infarkta v naslednjih desetih letih. Poznati moramo spol, starost, kadilski status, vrednost sistoličnega krvnega tlaka in raven skupnega holesterola. Celotna ogroženost se zviša za vsaj eno stopnjo, če je srčno-žilna bolezen že prisotna, če ima bolnik sladkorno bolezen, pozitivno družinsko anamnezo glede zgodnjega pojavljanja bolezni srca in ožilja ter družinsko motnjo v presnovi maščob.
Kako opravite s stresom?
Zdaj pa k vašemu vprašanju. Ste ženska, v meni. V vaši družini in vi imate zvišan holesterol v krvi. Pazite na prehrano, niste predebeli in se redno gibate. Izpostavljeni ste negativnemu stresu.
Če imate od dejavnikov tveganja samo zvišan holesterol (nujno je poznati vrednosti celokupnega holesterola, LDL (slabega holesterola), HDL (dobrega holesterola) in trigliceridov, ste pa nekadilka, nimate zvišanega krvnega tlaka, nimate sladkorne bolezni, je vaša celotna ogroženost majhna. Zaželeno je, da vzdržujete vrednosti skupnega holesterola pod 5,0 mmol/L, LDL-holesterola pod 3 mmol/L, HDL-holesterola nad 1,2 mmol/L ter trigliceridov pod 1,7 mmol/L.
Predlagam vam, da sami ocenite svoje dejavnike tveganja in nato prosite zdravnico, da pogleda v tabelo in oceni, kakšna je vaša celotna srčno-žilna ogroženost. Če je visoka (več kot 20-odstotna verjetnost, da boste doživeli srčni infarkt v naslednjih desetih letih), vam predlagam, da prosite zdravnico, da vas pošlje na ultrazvočno preiskavo vratnih arterij. Preiskava pokaže aterosklerotične obloge v vratnih arterijah. Če so se že oblikovale in so pomembne, je smiselno, da začnete jemati zdravila za znižanje holesterola. To so statini. Učinkujejo tako, da zavirajo nastajanje holesterola v jetrih in tako zmanjšajo koncentracijo v krvi do 50-odstotkov. Imajo pa tudi druge koristne učinke – umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene. Seveda imajo tudi stranske učinke.
Če je izpostavljenost stresu pri vas visoka, je nujno, da sami skrbite za zmanjšanje obremenjenosti z njim. Svoj odziv na stresne okoliščine okrepite s spreminjanjem prepričanj, ki vam ne služijo, izražajte svoja čustva in skrbite za dobre odnose z ljudmi. Bodite zadovoljni in veseli s tem, kar je, tako, kot je.
Želim vam vse najboljše in vas prijazno pozdravljam,
Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
