In kako smo pri tem uspešni? Običajno je tako – če že kaj shujšamo, dobimo kilograme z obrestmi kaj hitro nazaj. Le redke bele vrane se lahko pohvalijo s trajnejšimi uspehi, pa še te trdijo, da se ne držijo nobene diete, ampak so zamenjale življenjski slog. Živijo in hranijo se normalno, le da je pač zdaj zanje normalno nekaj povsem drugega kot prej, ko so bile preobilne.
So ljudje, ki imajo hitro presnovo, nenehno so lačni, jedo večkrat na dan, a malo – in so suhi. Takšnih srečnežev je malo. Potem so takšni, ki so normalne postave in zmernih prehranskih navad, če pa jim kdaj gre kaj narobe, ostanejo brez apetita in hujšajo. Tudi takšnih je malo. Večinoma pa se prenažiramo takrat, ko smo slabe volje, utrujeni, potrti, nervozni. Pojemo lahko zelo veliko, običajno hlastno in na hitro, zaradi slabe vesti pa največkrat kar na samem, kot alkoholiki. To seveda so znaki motnje prehranjevanje, kot bulimija ali anoreksija, le da jih nihče ne jemlje resno. Predebeli pač preveč žrejo in pika.
Tudi zdravniki jih večinoma odpravijo s seznamom prepovedanih živil in grožnjami, kako da se jim bo zdravje poslabšalo, če ne bodo dovolj pametni.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6., 6. februar, 2024.