"Že zdavnaj sem opazila, da hodi vnukinja, zdaj ji je 14 let, nenehno lulat, pa čeprav pije normalne količine tekočin. Starši pravijo, da to ni nič takšnega, bojim pa se, da je to za deklico izjemno obremenjujoče. V šoli je seveda vsak odmor na stranišču, doma to ni problem, zaplete pa se, kadar je na kakšni prireditvi ali izletu. Opazila sem, da je morala na stranišče pol ure po tem, ko je spila dva decilitra pomarančnega soka (avtobus je moral zaradi nje nepredvideno ustaviti). Ko si je poškodovala roko, je morala na urgenci na stranišče vsakih 15 minut, čeprav ni nič pila, kar pomeni, da so težave očitno tudi psihičnega izvora. Kaj storiti, da bo v vsakršnih okoliščinah zdržala brez stranišča vsaj tri ure?"
- Zaskrbljena babica
Spoštovana zaskrbljena babica!
Verjamem, da vas težava pri vaši vnukinji skrbi, žal pa ste jo opisali zelo skromno. Dobro bi bilo, če bi vedela, kdaj so se težave začele (šele sedaj, ko je že najstnica?); ali je deklica v otroštvu (in kdaj pozneje) prebolevala okužbe sečil; je bila že sploh kdaj zaradi tega pri osebnem pediatru ali na preiskavah; ali je usvojila pravilen vzorec lulanja in odvajanja blata podnevi in ali je težava prisotna tudi v smislu nočne enureze (močenje postelje ponoči) oziroma zbujanja in praznjenja mehurja na stranišču v smislu urgentne mikcije (nenadna huda potreba po izpraznjenju mehurja). Ne smemo pozabiti niti na morebitne vzroke ginekološkega izvora, saj je vaša vnukinja že najstnica.
Osnovne informacije o težavah pri uriniranju. Največ otrok začne lulanje čez dan postopno nadzorovati po tretjem letu starosti, nekoliko pozneje so suhi tudi ponoči. Do petega leta starosti občasno uhajanje urina podnevi ali ponoči oziroma zadrževanje ob igri ni nenormalno. Po petem ali šestem letu starosti pa pričakujemo, da bo vedenjski vzorec normalnega lulanja usvojen in da bo otrok tako podnevi kot ponoči suh.
Številni otroci po dopolnjenem petem letu še niso popolnoma usvojili dnevnega lulanja. Urin jim uhaja, kadar se zaigrajo in odidejo prepozno na stranišče. Nekateri tako navado vzdržujejo in sčasoma razvijejo »leni« mehur. Poleg neprijetnosti zaradi opazno mokrega oblačila in neprijetnega vonja se pojavijo vneto spolovilo in ponavljajoče se okužbe sečil. Nekateri ob tem tudi ponoči še močijo posteljo. Gre za odraz nezrelih mehanizmov za zadrževanje urina oziroma še nimajo usvojenega vedenjskega vzorca pravilnega lulanja. To so lahko sicer popolnoma zdravi otroci, starejši od pet let. Če so težave prisotne še v času po vstopu v šolo, je to za otroka izredno obremenjujoče, neprijetno, včasih celo sramotno (ne pozabimo, da so otroci v medsebojnih odnosih neusmiljeni). Prav je, da starši težavo prepoznajo in jo opišejo izbranemu pediatru.
Brez pregleda ne bo šlo
Velikokrat otroci ob igri zadržujejo urin, dokler jim ne uide. Kontrola praznjenja mehurja zanje ni samoumevna, ampak ob zanimivi igri pozabijo na občutek tiščanja na vodo. Preden pridejo do stranišča, jim urin že uide. Mudi se jim nazaj k igri, hitijo in mehurja ne izpraznijo do konca.
Drugi otroci urinirajo pogosto, vendar jim urin kljub temu večkrat uide, preden dospejo do stranišča. Gre za čezmerno vzdražen mehur. Pri tretjih gre za stalno uhajanje urina po kapljicah, lahko tudi ponoči, ali pa za druge težave, zaradi katerih se lahko pojavljajo tudi okužbe mehurja. Možno je, da gre za prirojeno napako sečil, pri deklicah na primer vraščanje sečevoda v nožnico in ne v mehur.
Naj poudarim, da brez pregleda pri pediatru vsekakor ne bo šlo! Pediater se bo z otrokom (vašo najstnico) spoštljivo in vzpodbudno pogovarjal (lahko najprej sam, nato še ob prisotnosti staršev), tudi o navadah pitja ter lulanju in kakanju (odvajanju urina in blata). Obstaja vprašalnik o lulanju in kakanju, ki ga dobite pri osebnem pediatru ali na spletni strani Pediatrične klinike v Ljubljani. Dobro je, če ga nesete izpolnjenega že na prvi pregled.
Zelo pomemben je dnevni režim pitja (količina popite tekočine). Za različno stare otroke priporočamo: od 5 do 9 let – 1000 ml, od 10 do 14 let – 1400 ml, od 15 do 18 let – 2000 ml. Polovico te količine naj otrok in mladostnik popije že dopoldne.
V ambulanti bo pediater opravil tudi osnovne laboratorijske preiskave urina in vašo mladostnico napotil v specialistično pediatrično nefrološko ambulanto za dodatno diagnostiko. Če ne bodo potrdili organskega vzroka za težave, obstaja možnost tako imenovane »šole lulanja« v Bolnišnici Šentvid pri Stični ali v Mladinskem zdravilišču Rakitna.
Šola lulanja. Ta poteka delno individualno, delno v skupini z drugimi otroki s podobnimi težavami, traja 14 dni, brez prisotnosti staršev, čez vikend gredo otroci domov. Med bivanjem pri njih imajo tudi šolski pouk. Program izvaja multidisciplinaren tim in vključuje prehransko svetovanje, delovnoterapevtsko obravnavo, fizioterapijo ter psihološko ali psihoterapevtsko obravnavo.
Učenje združuje kombinacijo vzpostavljanja režima pitja tekočin skozi dan, krepitve mišic medeničnega dna in vedenjskih tehnik za obvladovanje čustvene napetosti otroka, krepitev samozaupanja in po potrebi vzpostavljanje ugodnega družinskega okolja. Če gre za kompleksnejši problem, je pomembna podrobnejša diagnostična ocena otrokovih razvojnih značilnosti, čustvenega in vedenjskega funkcioniranja, družinske dinamike, socialnih, bioloških ter situacijskih dejavnikov.
Spoštovana babica, prepričana sem, da sem vam z odgovorom odgnala vsaj del skrbi in strahov, predvsem pa, da sem vas opogumila za pogovor s starši in vnukinjo, ki naj jo naročijo za pregled v ambulanti osebne pediatrinje ali pediatra.
Miroslava Cajnkar Kac, dr. med.,
specialistka šolske medicine
Nekaj praktičnih navodil za lulanje
- Otrok naj podnevi prazni mehur redno na 2 do 3 ure.
- Mehur naj izprazni vedno, preden odidete od doma, tudi če ga ne tišči zelo.
- Urina naj nikdar ne zadržuje, tudi med zanimivo igro ne.
- Za lulanje naj si vzame dovolj časa in naj ne hiti; med lulanjem naj se ne napenja.
- Iz mehurja naj v miru odteče ves urin.
- Na stranišču naj deklica sedi vzravnano, deček naj lula stoje, ker tako lažje popolnoma izprazni mehur.
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
