Vadba, pa naj bo kakršnakoli, povzroči, da naše telo preplavijo endorfini, ki hitro izboljšajo razpoloženje. Intenzivna vadba nas navda z občutkom, da smo nekaj dosegli, si okrepili moč in se tudi sprostili. Na primer, nekajkrat močno udarimo za dobro počutje – v vrečo, seveda. Občutek moči, nadzora in nove samozavesti, ki jo lahko pridobimo z urjenjem borilnih športnih disciplin prav v času, ko smo v stresu zaradi telesnih sprememb, ki jih nikakor ne moremo nadzorovati, je natanko to, kar potrebujemo.
Zbogom, stres in odvečni kilogrami!
Tedenska vadba bo naredila opazno razliko. Z njo si krepimo kardiovaskularni sistem, zmanjšamo nevarnost upočasnjenega metabolizma, ki je pogosta posledica znižanja ravni estrogena, vzdržujemo primerno raven trigliceridov in zmanjšamo nevarnost za visok krvni tlak, srčno kap ali infarkt. Hkrati povečamo porabo kalorij, s čimer se izognemo pridobivanju telesne teže. Krepimo gostoto kostne mase in preprečujemo osteoporozo ter blažimo stres in izboljšamo počutje.
Nikoli ni prepozno
Pomembno je le to, da začnemo z vadbo počasi in si izberemo primerne športne panoge: hojo, hitro hojo, kolesarjenje, plavanje, organizirano vadbo ... Vadba naj bo dovolj aktivna, da nam pospeši bitje srca, ker le takšno gibanje prinaša koristi. Svoj maksimalni srčni utrip med vadbo si izračunamo tako, da od 220 odštejemo leta starosti. Komur ni do računanja, se lahko zanese tudi na alternativni način spremljanja intenzivnosti vadbe: moderirana vadba, npr. hoja, ima tempo, pri katerem se ne zadihamo, lahko govorimo, ne moremo pa peti. Živahnejša aerobna vadba, npr. aerobika, nam dovoljuje izreči nekaj besed, ne zmoremo pa se pogovarjati. Prednost vadbe pri povišanem srčnem utripu je pridobivanje kondicije, krepitev pljuč, srca, krvnega pretoka in mišic. Seveda pa vedno poslušajmo svoje telo in ne pretiravajmo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 45, 7. november 2023.
