"Pozdravljeni, za vas imam bolj splošno vprašanje, a v tem predzimskem času tudi aktualno za marsikaterega starša. Zanima me, kako lahko še okrepim otroke, da ne bi tako zbolevali za prehladom in vsemi mogočimi virozami, saj je občasno kar naporno za naju z možem, pa še v dvojnem odmerku dobiva prav vsak virus in bacil, ki ga prinesejo domov. Trudim se, da se prehranjujemo zdravo, pojemo veliko vitaminov, omejujem jim sladkor in mlečne izdelke, veliko smo na svežem zraku, a kljub temu so zimski meseci zaradi viroz prava nočna mora. Če o tem sprašujem v lekarni, mi ponujajo od imunoglukanov do vitaminskih kompleksov, naša pediatrinja se takim vprašanjem izmika, a verjetno obstaja kaj, kar pomaga? Prijateljica svojim daje homeopatske kroglice, druga CBD-kapljice, obe poročata o dobrih učinkih. Kaj pa svetujete vi? Hvala za odgovor."
- Katja
Veliko dihalnih okužb se prenaša prav z okuženimi rokami.
Spoštovana skrbna mamica Katja,
nočne more zimskih mesecev, kot ste lepo opisali stisko mladih staršev, bo omilil čas. Želim vam, da ta izjava ne bi zvenela le kot začetna tolažba za čas branja mojega odgovora, ampak bi vam blažila skrbi tudi v prihajajočih zimskih sezonah. Otroci z odraščanjem pridobivajo močnejši imunski sistem in okužbe dihal jih zato prizadenejo vsako leto manj pogosto in manj hudo. Zdravi otroci v starosti do pet let za boleznimi dihal lahko zbolijo kar od devet- do 12-krat letno, tisti s šibkejšim imunskim sistemom tudi do 15-krat v letu. V tem pogledu so najmanj bolni šolarji, s padajočo starostjo pa narašča poleg pogostosti tudi resnost teh obolenj. Posebej močno lahko zbolijo prezgodaj rojeni otroci ali otroci s kroničnimi boleznimi, kadar te prizadenejo njihov imunski sistem. Najpogosteje gre za okužbe zgornjih, manj pogosto pa spodnjih dihal.
Mala revolucija v telesu
Pogledano »čez palec« se vsi ljudje prekužujemo na deset dni. Takrat se zaradi stika s povzročitelji bolezni – v glavnem z virusi, manj pogosto z bakterijami – počutimo slabše, nas kaj boli, manj jemo, gremo prej v posteljo, nas zebe, ob tem se nam za kako desetinko lahko tudi zviša temperatura … Na tak način zbolevajo tudi otroci. A čez dan ali dva je spet vse v redu in znova smo zdravi. Naš imunski sistem, ta čudovita tovarna vsakodnevnih čudežev, je v tistem času poskrbel za malo revolucijo v telesu, s katero so sistemi obrambe obvladali napadalca, ob tem pa že sprožili popravljanje škode, ki je bila ob obolenju storjena telesu.
To zbolevanje poteka učinkoviteje in hitreje, kadar je sistem naše obrambe srečal tega napadalca že kdaj prej. Ob ponovnem srečanju ga na podlagi imunskega spomina lahko prepozna bliskovito hitro in takoj ukrepa. Na takšni podlagi nas varujejo cepiva. Takrat, ob prvem stiku sovražnika z obrambnimi silami telesa, pa imunski sistem potrebuje nekaj časa, da sovražnika prepozna, in šele nato lahko aktivira splošne in specifične obrambne aktivnosti. V tem zagonskem času je lahko sovražniku uspelo že precej okvariti telo, še posebej če ta sovražnik sodi med »nevarnejše«, ali pa smo prejeli večji odmerek neke kužnine preko zraka ali rok ali smo iz določenih razlogov prav takrat manj odporni. Posledica tega so hujši znaki in simptomi bolezni, tudi višja vročina.
Ta zagonski čas daje kužnemu agensu možnost povzročanja večje končne škode za telo: obilnejši in gostejši izcedek iz nosa, lahko s primesjo krvi; kašelj nas lahko zbuja ali ob njem bruhamo; zaradi močne otekline sluznice dihal imamo neprehoden nos; zato moramo dihati skozi usta, kar je za mnoge otroke, predvsem najmanjše, zelo mučno, tudi do te mere, da doživljajo občutek dušenja. Iz istega razloga so slabo prehodne, včasih tudi neprehodne, spodnje dihalne poti. S stopnjevanjem vnetja sluznic se stopnjujejo tudi težave z dihanjem. Takrat zrak ne more doseči pljučnih mešičkov, v katerih naj bi se izvedel vstop kisika v kri in izstop ogljikovega dioksida. Če vodi to dogajanje v hujše pomanjkanje kisika in izmerjene koncentracije pokažejo vrednosti pod 92 %, potrebuje otrok tudi nekajdnevno dodajanje kisika v bolnišnici, v primerih še hujših zapor in hujših pljučnic pa tudi različne postopke umetnega predihavanja. Čeprav starši opažajo zunanje znake težkega dihanja, kot sta hitrejše dihanje in vgrezanje mehkih delov na vratu in prsnem košu, lahko otroci ob dobrem prezračevanju in dodatni skrbi za dovolj velik vnos vode okužbo prebolevajo v domači negi. Morajo pa biti starši ali skrbniki dobro seznanjeni z ustreznim opazovanjem dihanja, da znajo prepoznati morebitno poslabšanje, ob katerem je treba poiskati zdravniško pomoč.
Svež zrak, čiste roke, gibanje in počitek
S tem preprostim zapisom bolezenskega dogajanja želim pojasniti, da je vse tisto, kar vi že delate, prava pot za spopadanje z »nočnimi morami zimskih mesecev«. Za preprečevanje in zdravljenje okužb v zimskem času je potrebnih kar precej pogojev. Na prvem mestu dobro zračenje prostorov v vrtcih in šolah, doma in v službah. Da bi z odpiranjem oken in vrat dosegli izmenjavo čim večje količine zraka v čim krajšem času, zadostuje zračenje do pet minut. Pri tem naj ljudje ne bodo izpostavljeni prepihu. Pomembno je tudi, da v prostorih ni kajenja, saj dim že sam po sebi povzroča vnetje dihalnih poti tudi pri pasivnem kajenju. Zato virusne okužbe pri otrocih v takih okoljih večkrat vodijo v hujše poteke bolezni, tudi v bronhitise, pljučnice in pogostejšo astmo. Zrak v prostorih tudi ne sme biti preveč vroč in suh. Tak namreč suši dihalno sluznico ter povečuje težave z dihanjem in kašljem.
Naslednji pomemben pogoj je dobra higiena rok. Veliko dihalnih okužb se prenaša prav z okuženimi rokami. Sledijo pravilno brisanje in izpiranje nosu in oči s fiziološko raztopino, kadar gre za izcedek tudi iz očesnih veznic. Kašljamo in kihamo tako, da ne razpršujemo virusov in bakterij na druge ljudi ali predmete z drobnimi kapljiami iz naših dihal (lahko v rokav). Izogibamo se zaprtim prostorom z večjim številom ljudi (zdravstveni domovi, trgovski centri). Skrbimo za veliko gibanja na svežem zraku in dovolj ustreznega počitka.
Rešitev je tudi cepljenje.
Zelo koristno je cepljenje proti okužbam s pnevmokoki. Izvedemo ga lahko v sklopu rednega cepljenja malih otrok na stroške ZZZS in ni več izdatek staršev. Pnevmokoki otroke in starejše ljudi, ki jim dejavnost imunskega sistema že popušča, ogrožajo s povzročanjem gnojnih okužb srednjega ušesa, sinusov ali pljuč, najpogosteje po preboleli gripi. Smiselno je cepljenje vseh otrok in vseh odraslih družinskih članov proti gripi. Pred leti je ZZZS kril stroške cepljenja proti gripi le za otroke in odrasle s kroničnimi obolenji dihal. Takrat so v nekaterih delovnih organizacijah delodajalci hitro ocenili, da se jim bodo z nabavo cepiv za zaposlene lahko močno zmanjšali izdatki za bolniško odsotnost, ter so sebi in delavcem plačali cepljenje. Še posebej pomembno je cepljenje proti gripi med zdravstvenimi delavci, da ne prenašajo morebitne lastne okužbe na tiste, ki so ogroženi zaradi zgodnje starosti ali pa imajo različne zdravstvene težave. Zadnja leta se lahko na stroške ZZZS proti gripi v Sloveniji cepimo vsi.
Ne pozabite na vitamin D3
Za boljše delovanje imunskega sistema je ob zimskem pomanjkanju svetlobe priporočeno uživanje vitamina D3 pri vseh ljudeh, ne samo pri otrocih. Potrebujemo dovolj drugih vitaminov in mineralov, tudi železa, ki so prav tako potrebni za dobro delovanje naših teles. Lahko jih dobimo z uživanjem ustrezne mešane prehrane ter svežega sadja in zelenjave. Uporabe raznih prehranskih dodatkov uradna medicina ne priporoča. Pri nekaterih otrocih z astmo je pozimi koristno redno vdihovanje protivnetnih zdravil za preprečevanje poslabšanja težav.
Na koncu pa še odgovor na vprašanje, ki se mu vaša pediatrinja domnevno izogiba. Večino vsega, kar naj bi zdravniki in medicinske sestre povedati staršem in jih s tem vodili v pomoči otrokom, sem že zapisala. Na podoben način so te vsebine zapisane na portalu Moj otrok, ki jih oblikuje in posodablja NIJZ. Zapisane so z namenom, da bi tam starši našli najboljše strokovne informacije o tem, kako optimalno skrbeti za zdravje svojih zdravih in bolnih otrok. Smernic v slovenskem prostoru v zadnjem času nismo spremenili, so jih pa z namenom večje preprostosti in boljše razumljivosti moje mlajše kolegice v okviru Sekcije za primarno pediatrijo oblikovale na slikovni način ter so v tej obliki predstavljene staršem tudi na oglasnih deskah v pediatričnih čakalnicah.
Vaše temeljno vprašanje, »kaj pomaga« otrokom, da ne bi zbolevali oziroma bi zbolevali manj hudo in manj pogosto, žal ne more imeti enega odgovora. Vaša zdravnica okleva prav zato, ker enoznačnega odgovora na to vprašanje ni. Folklora »domačega« ali pa »alternativnega« zdravljenja je med ljudmi razvita od pradavnine. Žal igra pri tem danes vse večjo vlogo tudi želja proizvajalcev po zaslužku, včasih tudi s škodljivimi posledicami. Od vsega, kar navajate v svojem skrbno zasnovanem pismu, bi vas po svojem strokovnem znanju – poleg tega, kar navajam v prvem delu pisma in imam za te izjave čvrste strokovne podlage – lahko podprla le pri uporabi imunoglukanov. Lahko jih uporabljamo kar v obdobju vseh zimskih mesecev ali pa, v drugačni obliki, ob začetku (hujšega) obolenja. Po sistemu spodbujanja učinka »placebo« pa k boljšemu zdravju lahko prispeva karkoli, če le ni škodljivo. Tu pa je previdnost na mestu!
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
