»Stara sem 55 let, kronične bolečine imam že zadnjih 15,« pripoveduje Diana. »Najprej sem imela išias na levi strani, s časom pa se je bolečina razširila na križ, vrat in roke.«
Bolnik kronično bolečino občuti kot trajno ali občasno nelagodje, ki kar traja. Ta vrsta bolečine je lahko stalna ali pa se pojavi občasno, iznenada. Bolniki jo običajno opisujejo kot motečo, obremenjujočo ali včasih neznosno. Vpliva na vse plati njihovega življenja: na fizično in funkcionalno sposobnost, družabno in družinsko življenje, sposobnost za delo in vsakodnevne dejavnosti, razpoloženje in spanje ter zdravje na splošno. Vse to pogosto vodi v depresijo, povzroči pa lahko tudi invalidnost.
»Najtežji del kronične bolečine je, da je večina ljudi ne razume,« pravi Diana. »Velika je razlika med akutno bolečino, ki jo vsak kdaj izkusi, in kronično. Ker se trudim kazati pogumen obraz, ljudje ne razumejo, da me boli. In če me trenutno ne boli, me lahko začne vsak trenutek. Bolečina lahko useka zelo na hitro. Če ne tožim, ne vejo, da je hudo. Če bi tožila, bi pa verjetno mislili, da sem mevža z nizko toleranco za bolečino ali da se preprosto ne spopadam dobro s situacijo. Ljudje težko razumejo, da samo zato, ker je nekdo drug imel, na primer, operacijo hrbta in je zdaj v redu, še ne pomeni, da bom jaz kadar koli čisto v redu. In ja, tudi depresija pride kdaj naokoli. Čeprav sem večino časa precej optimistična, moje razpoloženje niha z bolečino. Če bi si dovolila pogledati v prihodnost in razmišljala o tem, da bom do konca življenja trpela bolečine, bi zagotovo padla v spiralo obupa. Zato tega ne počnem. Držim se pravila Anonimnih alkoholikov – en dan naenkrat. Včasih tudi ura ali minuta naenkrat. Čez tole bolečino se prebijem, potem pa bo bolje, si rečem.«
Pogosteje prizadene ženske
Bolečina, predvsem kronična, je velik zdravstveni in družbeni problem na svetovni ravni ter tudi pri nas. V Sloveniji zaradi kronične bolečine trpi eden od štirih ljudi med 18. in 75. letom. Pogosteje so prizadete ženske, saj jih ima kronične bolečine skoraj tretjina. Po raziskavi osebnega zdravnika zaradi kronične bolečine obišče 82 odstotkov prizadetih, preostala petina pa se z bolečinami spopada sama. To nikakor ni priporočljivo, saj je z analgetiki treba ravnati previdno, poleg tega je treba preveriti, ali bi se vzrok za bolečine morda dalo pozdraviti. Večino ljudi s kronično bolečino zdravniki napotijo k specialistu. Najpogosteje obiskani so ortopedi, sledijo nevrologi, fiziatri in revmatologi. Kronično bolečino bolniki najpogosteje čutijo v križu in hrbtenici, z leti pa zelo narašča pogostost kroničnih bolečin v sklepih, okončinah in mišicah ter glavobolov. Avtorji v raziskavi opozarjajo, da zaradi močne bolečine še vedno trpi več kot polovica ljudi s kronično bolečino, kar kaže na to, da bolezen ni dovolj dobro vodena. Tudi zato je ob svetovnem dnevu boja proti bolečini, ki smo ga obeležili 11. oktobra, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije (ZZBNS) opozorila, da zdravstvena nega prepoznava problem nelajšane bolečine. »Kljub dokazom, da je bolečina škodljiva, opaznemu napredku na tem področju, številnim analgetikom in drugim protibolečinskim učinkovinam, ki so na voljo, ter različnim pripomočkom, ki bolniku omogočajo, da si sam pomaga ob pojavu bolečine, iz vsakdanje prakse vemo, da še vedno veliko bolnikov ni deležnih primerne protibolečinske obravnave,« pravijo. Veliko jih trpi nesprejemljive bolečine, saj je ocena in obravnava bolečine v slovenskem prostoru odvisna od posamezne zdravstvene ustanove. Vesna Svilenković, vodja delovne skupine za bolečino, vzrok za tako stanje vidi tako pri zdravstvenih delavcih kot bolnikih, saj pogosto bolečina ni lajšana zaradi neozaveščenosti, neinformiranosti in pomanjkljivega znanja. Mednarodno združenje za proučevanje bolečine je zato letošnje leto razglasilo za mednarodno leto preventive bolečine, katerega osrednja tema je spodbujanje raziskav, ozaveščanje zdravstvenih delavcev in bolnikov o pomenu obvladovanja bolečine. Strokovna sekcija pri Zbornici – Zvezi je že pred nekaj leti pripravila strategijo razvoja zdravstvene nege za obvladovanje akutne in kronične bolečine.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 30. oktober, 2023.
