Pod paradižnik sejemo motovilec in špinačo
Paradižnik je letos na prostem mnogim že odpovedal, zbolel in se seveda posušil. Zapomnite si tiste grede in naslednje leto tja ne sadite ne paradižnika, ne paprike, jajčevca ali krompirja. Če pa vam znese – to tudi toplo predlagam – na te grede posadite mešanico rastlin za zeleno gnojenje, to so oljna redkev, bela gorjušica in, če vam kakšen kmet odstopi seme, meliorativna redkev. Vendar obvezno dodajte še nekaj malega semena sončnic, seme ajde in facelije. Predlagam, da zraven dodate še vse seme, ki vam je ostalo v odprtih vrečicah, zelenjavno in okrasnih rastlin. Taka mešanica ne bo imela slabega vpliva na kolobar, deloma bo razkuževala, predvsem pa rahljala zemljo, ki je letos zaradi vremena res trpela. Mešanico pustite premrzniti čez zimo in spomladi zadelajte suho maso v tla. Če bo prevelika, a ne verjamem, saj smo že pozni, potem jo lahko pokosite, zdrobite pred tem z vrtno kosilnico.
Kolobar je osnovna zapoved narave
Paradižnik je letos v rastlinjakih po večini ostal zdrav. Če so bile težave tudi tam, je lahko več vzrokov. Na prvem mestu je zagotovo ozek kolobar. Mnogi nikakor ne morete dojeti, da ima narava vedno prav. Kolobar je osnovna zapoved narave, da ostaja zemlja zdrava in rodovitna. In prav letos je prišla ta zapoved res do izraza.
Drugi vzrok, pogosto najpogostejši, je prisotnost glivice, okužba. Običajno smo vzrok mi, lahko pa je glivica s pomočjo žuželk, pa tudi orodja, obutve in naših rok prišla s krompirja. Zato moja druga osnovna zapoved, krompir naj raste čim dlje od rastlinjaka. Kadar delamo karkoli na krompirju, odstranjujemo koloradskega hrošča z rokami, okopavamo, izkopavamo za kosilo, ne gremo več v rastlinjak. Velja, da je bolje odstranjevati zalistnike, trgati plodove, tudi okopavati sredi dneva, ko so listi suhi in je vroče.
Tisti, ki vam je paradižnik preživel, pa imate zdaj, če želite tudi zimski pridelek, nekaj dela. Nekateri paradižniku že sami režete spodnje liste, drugi boste to naredili zdaj. Liste režite, ne trgajte, da ne bo nepotrebnih ran. To naredimo v suhem, vročem delu dneva. Tako boste pod njim naredili dovolj prostora in svetlobe za setev motovilca ter špinače. Motovilec vsebuje ogromno vitamina C, ki je seveda posebej odgovoren za obrambo telesa. Špinača pa tako vemo, kako krepčilna je. Kasneje boste paradižnikove rastline samo porezali, koreninski del pa odstranili po spravilu motovilca.
Hkrati lahko paradižniku odrežete tudi vrhove. Tako bo v rastlinjaku bolj zračno, svetlo, prepišno, rastlina pa bo vsa hranila lahko pošiljala v že obstoječe plode in ne bo izgubljala energije za nove cvetne nastavke. Porežemo nad peto ali šesto etažo oziroma nad etažo, kjer so plodovi veliki kot oreh. Verjemite, za vaše zdravje bo pozimi veliko bolj poskrbela zimska zelenjava kot plodovi paradižnika. V kratkem dnevu, ko pogosto tudi primanjkuje sonca, in seveda pri nižjih temperaturah vsaj ponoči plodovi ne bodo več vsebovali koristnih snovi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 3. oktober, 2023.
