Letošnje poletje je bilo resnično katastrofalno, saj je prineslo kar sedem različnih ujm – klestenje toče, vetrolome in poplave – te so bile po vseh kriterijih opredeljene kot naravne nesreče, njihove posledice za premično in nepremično premoženje pa so bile uničujoče. Čeprav država še ni podala končne ocene škode, so zavarovalnice že zasute z zahtevki za odškodnino, ki naj bi skupaj dosegli rekordno vrednost okoli 370 milijonov evrov. Ta številka še vseeno ne odraža realnega stanja, saj marsikdo, ki je ostal brez hiše ali avta, sedaj z grenkobo ugotavlja, da sklenjena zavarovalna polica ni vključevala zavarovanj za primer poplave, vetroloma ali plazu – če pa jih je, je vrednost predpisanih premij precej nižja od nastale škode. Tako ne manjka zgodb nesrečnikov s poplavljenih območij, ki so na robu obupa, ker od zavarovalnic ne bodo dobili ničesar ali pa kvečjemu drobiž. Nekateri pa se skušajo znajti po svoje in zavarovalničarje ogoljufati – največkrat brez uspeha.
»Glede na veliko število prijavljenih škod v zvezi s poplavami in drugimi naravnimi ujmami, ki so prizadele državo, beležimo tudi porast poskusov zavarovalniških goljufij, tako na področju premoženjskih kot tudi avtomobilskih zavarovanj,« so nam povedali na Zavarovalnici Generali. »Poudariti želimo, da ima večina naših zavarovancev poštene namene. Žal pa nastalo situacijo izkoriščajo tudi goljufi, ki želijo z lažnimi prijavami škod pridobiti denarna sredstva na nezakonit način.« Pri tem gre menda za »klasične« poskuse goljufij, ko se pri prijavi škode navajajo neresnične okoliščine nastanka škode – človek na primer stare poškodbe na hiši prikazuje kot posledice poplave.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 39, 26. september, 2023.
