Tudi bučevke imajo letos obilo težav. Katere vrtnine so bučevke? Saj ni nič novega, le naši botaniki so, tokrat pravilno, ugotovili, da izraz bučnice uporabljamo tako za semena buč (predvsem oljnih) kakor za skupino vrtnin, v katero uvrščamo seveda vse vrste buč, kumare, lubenice, melone, čajoto, pa tudi bolj eksotične vrtnine, kot so mehiška in afriška kumara (kivano, afriška bučka …), grenka kumara ter še veliko drugih eksotičnih užitnih in neužitnih bučevk. Rastline sicer prihajajo k nam z različnih kontinentov, vsem pa je skupno to, da so iz toplih krajev. Zato jih letos seveda skoraj ves čas zebe.
Začelo se je z zelo dolgo in mrzlo pomladjo. V bistvu temperature zraka, predvsem pa tal še v juniju niso bile dovolj visoke, da bi lahko bučevke varno in brez posledic sadili na prosto. Seveda smo jih sadili veliko prej. Bučevke za dober vznik in pozneje primerno rodnost potrebujejo temperature zemlje vsaj 15 oC, še bolje pa 18 oC in več. Šele v tem primeru se namreč koreninski sistem rastlin lahko primerno razvije prej, preden se začne hitro razvijati nadzemni del. Tudi seme res uspešno in primerno hitro kali šele v takih temperaturnih razmerah. Ker jih ni bilo, je seme direktno sejanih bučevk kalilo počasi, neenakomerno, s tem pa so rastline izgubljale veliko energije, ki je potrebna tudi pozneje za uspešno odpornost proti boleznim in celo škodljivcem. Žal vas večina tudi kumare še vedno prideluje z direktno setvijo. Moj nasvet je, da se tega odvadite in vse bučevke (izjema so oljne buče, pa še te samo zaradi tehnoloških razlogov) pridelujete s sadikami.
A tudi sadike so bile letos hočeš nočeš posajene v prehladno zemljo, zato se korenine niso pravilno razvijale, ostale so preprosto premajhne za to, kar se pozneje od bučevk pričakuje.
Žal je obdobje, ki je bilo vsaj deloma idealno, ne pretoplo in ne prehladno, trajalo res kratek čas. Potem pa je bilo nenadoma prevroče. Mnogi menijo, da za plodovke ni nikoli prevroče, če jih namakamo. Pa ni povsem tako. Temperatur nad 30 oC ne marajo. Zato je bil to zanje dodaten stres.
Zakaj bučevke cvetijo, pa nimajo plodov
Mnoge bučevke še zdaj ne delajo ženskih cvetov, imajo samo moške. Posebej izrazit je ta pojav pri sortah grmičastih buč in kumar. Kako ločimo moške cvetove od ženskih? Preprosto, ob vznožju cveta ima ženski cvet že čisto majceno oblikovano plodnico – bučko, kumaro. Je na kratkem peclju in skrit v globini rastline. Moški cvetovi so na dolgih pecljih, vidimo jih na daleč, da pritegnejo opraševalce, ker pa ti tam ne najdejo želene medičine, poiščejo ženske cvetove, kjer dobijo želeno. Hkrati seveda opravijo vlogo opraševalca.
Zastavljanje samo moških cvetov je obramba rastline, ki ve, da ni sposobna prehraniti plodov oziroma poskrbeti, da bo njen potomec, seme, zdrav in bo imel dovolj hrane za novo rastlinico. Hibridi te možnosti regulacije nimajo, saj so genetsko tako zastavljeni, da delajo večino ali pogosto samo ženski cvet. Zato se plodiči preprosto sušijo od konice proti peclju.
Ker imajo rastline preprosto preslab koreninski sistem, tako uravnavajo svojo plodnost. Naj pa povem, da so Italijani dokazali, da je tak pojav še veliko večji, če so bile bučevke gnojene z gnojem, predvsem tam, kjer je bilo tega gnoja izrazito preveč. Zato svetujem, da v prihodnjih letih gnojenju posvetite malo več časa. Res so včasih kmetje pravili, da so buče vedno boljše, če je gnoja veliko. Ampak vedite, da gnoj takrat ni bil tako močan (malo nastilja, več iztrebkov), zemlja pa veliko slabša. Bučevkam lahko daste največ 1,5 l/m2 hlevskega, konjskega gnoja, svinjskega nekaj manj, gnoja perjadi, ovčjega gnoja pa jaz ne bi uporabljala, je premočan. Kompost je veliko boljše gojilo tudi v tem primeru. Prav tako je zelo pomembno namakanje. Letos je sploh težko presoditi, kdaj in kako namakati. Če ste opazili težave z oblikovanjem ženskih cvetov, začnite rastline škropiti s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Seveda pa ob namakanju ne pozabite tudi na zastirko. Mnogi jo še vedno sovražite, a korenine rastlin pri temperaturah, kakršne smo imeli v sončnem vremenu, sploh ne funkcionirajo in je zastirka edina rešitev. V borbi s polži uporabite zlato rozgo, gozdno praprot ali vratič. Dodajte jih slami.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 33, 12. avgust, 2023.
