Tako endivijo kakor letni, glavnati radič raje pridelujmo iz sadik.
Čeprav so slovenski vrtičkarji zelo navezani na neposredno setev (tako sejejo tudi endivijo), vseeno svetujem, da raje vzgojijo ali kupijo sadike. Pridelava s pomočjo sadik ima veliko prednosti.
1. Seme pogosto slabo kali
Obe vrtnini sejemo v običajno vročem in suhem delu leta. Tudi zdaj so pred nami vroči dnevi. V vroči zemlji kalita počasi in slabo, mlade, kaleče rastlinice sonce pogosto tudi ožge. Vsako leto je bilo veliko klicev in vprašanj, kaj je narobe z endivijo, da ne kali. Sadike pa lahko vzgajamo tam, kjer sonce ne pripeka tako močno. Prav letos je vreme za neposredne setve res zelo neugodno. Ves čas se izmenjujejo dež, sonce in veter. To pa pomeni, da dež najprej sicer namoči zemljo, vendar jo tudi potolče, veter in sonce pa naredita trdo, neprebojno zgornjo površino, zaradi katere seme slabo kali. Vsemu temu se izognemo, če vzgojimo sadike.
2. Izognimo se redčenju
Poraba semena je seveda manjša, saj pri neposredni setvi z redčenjem kasneje zavržemo veliko mladih rastlinic. Pri tem je redčenje še problematično. Če razredčimo preveč naenkrat, izpostavimo sončni pripeki dele mladih rastlin, ki zaradi prejšnje goste rasti tega ne prenesejo, zato jih sonce ožge. Če razredčimo premalo, v primeru večje vlage rastline že na začetku obolijo, gnijejo. Zato jih je treba redčiti postopoma, kar pa pomeni veliko več dela, uspeh pa je slabši. Poleg tega se rastline v pregosti setvi potegnejo v višino, ta tendenca rasti pa se lahko nadaljuje tudi z uhajanjem v cvet. Če iz take goste setve rastline presadimo na stalno mesto kot sadike, so to seveda puljene sadike, ki so brez koreninske grude. Te pa so spet preveč izpostavljene soncu, potrebujejo veliko časa in energije za ukoreninjenje, s tem pa možnost za obrambo oziroma odpornost proti boleznim.
Sadike vzgojimo zelo preprosto
Izberemo lončke ali multiplošče, v katerih imajo lončki premer okoli pet centimetrov. Za vzgojo sadik vedno uporabimo kupljen substrat, saj se zemlja z vrta zaradi rednega zalivanja preveč zbije. V vsako odprtino posejemo eno semenko (lahko tudi dve, a eno rastlinico po vzniku odščipnemo). To je lažje, kot si mislite. Vzamemo bel list papirja velikosti A5. Upognemo ga v lijak, nanj natresemo seme in vrh lijaka preprosto približamo lončku. V vsako luknjo s svinčnikom potisnemo eno semenko. Gre veliko hitreje, kot si mislite. Pomembno pa je, da je lonček do vrha napolnjen z zemljo. Zato zemljo pred setvijo še potlačimo, in dodamo potrebno zemljo povsem do vrha, da se ne bo preveč sesedla. Že pol centimetra sesedene zemlje lahko pomeni pecelj sadike, ki je potem tudi bolj v težavah, ko jo presadimo. Seme le na rahlo pokrijemo z zemljo, še bolje pa je, da ga kar s prstom porinemo v zemljo.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 31, 1. avgust, 2023.
