Nič ne potrjuje uporabnosti in kvalitete neke ideje bolj kot čas. Dalj ko je neka metoda v rabi, seveda z uspehom, bolj ji verjamemo. Ileizem je v tem smislu ena redkih psiholoških doktrin, ki lahko postreže z izjemnimi posamezniki, ki so dokazali njeno vrednost: Salomon, Julij Cezar, Napoleon … Vsi omenjeni so o sebi pogosto govorili v tretji osebi.
Hitreje do kompromisa
Ileizem pomeni, da uporabo tretje osebe ednine razširimo ter v govoru uporabljamo takšno slovnično obliko zase in o sebi govorimo kot o tretji osebi. Psihologi tak govor povezujejo z intelektualno ponižnostjo, odprtostjo za resnico, zmožnostjo razumevanja drugačnega mnenja, sposobnostjo ustvarjanja kompromisov in številnimi drugimi lastnostmi mišljenja, za katere je značilno, da nam pomagajo sprejemati pametne in dobre odločitve. Spet drugi so mnenja, da tak govor izberemo pri obrambni drži in da je to oblika samoironije, ko sebe ne jemljemo preveč resno. Kdo pa bi vas morda ocenil tudi kot nekoga z velikim, napihnjenim egom, zato nemara v trgovini prodajalki nikar ne recite: »Marija bo vzela koruzni kruh,« saj znate požeti nekaj začudenih pogledov, prodajalka pa bo morda celo začela po trgovini iskati Marijo, ki bi rada kruh, ne vedoč, da ste govorili o sebi. Šalo ob stran ...
Prakticiranja ileizma
Ena izmed možnosti prakticiranja ileizma je, da pišemo dnevnik v tretji osebi. Prav tako pa se lahko z vsako težavno situacijo posebej soočimo tako, da svoje razmišljanje preprosto prestavimo v tretjo osebo. Ko tako vzpostavimo potrebno distanco, bo tudi naš lastni nasvet, kaj storiti, pridobil za odtenek več modrosti.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 29, 18. julij, 2023.
