»Pokončna drža, ki smo jo razvijali več kot tri milijone let, v zadnjih desetletjih drastično upada. Ta je človeku prinesla večje možgane, saj balansiranje našega telesa na dveh nogah v boju z gravitacijo zahteva več možganovine. Hkrati to za človeka pomeni kognitivni razvoj, misleče možgane.«
Če že moramo toliko sedeti, se naučimo to početi karseda zdravo. Tudi hrbtenica bo imela kaj od tega.
»Z odklonom pokončne drže v zadnjih desetletjih se pojavlja tudi fenomen ‘digitalne demence’, ki pomeni skupek različnih simptomov, od slabše koncentracije in pomnjenja do slabšega sledenja z očmi, kar ima še posebno alarmanten vpliv na šolarje. Ti simptomi so se pred digitalno dobo pojavljali le s starostjo,« poudarja sogovornica in opomni, da je sedenje prisilna drža v sključenem položaju z glavo, zamaknjeno naprej.
»Še posebej če je dolgotrajna, taka drža omeji dostop hranil in kisika v možgane, stisne glavno dihalno mišico – trebušno prepono in povzroči, da začnemo dihati plitvo. Plitvo dihanje pa sprošča stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol.«
Manj limfe, več bolezni
»Med sključenim sedenjem ustvarjamo pritisk na trebušne organe in omejimo pretok čistilne limfe. Limfa je telesna tekočina, ki čisti telo odpadnih produktov in strupov. Manj limfnega pretoka pomeni večjo nevarnost za bolezni. Ko stiskamo organe, lahko povzročimo hernijo medvretenčnih diskov, želodca (hiatusno hernijo), kar potem povzroča refluks in podobne težave, pri ženskah pa lahko tudi hernijo medeničnih organov, kar pomeni povešenje ali prolaps. Če v takšni drži vztrajamo dolgo in pogostokrat, naše telo sčasoma pozabi, kakšna je pravilna drža, izgubimo občutek za poravnavo. Pri tem nam trebušne mišice nič ne pomagajo, saj zaradi slabe drže postanejo šibke in trebuh se izboči.« Vsi, sploh pa nosečnice in otroci, bi morali pokončni drži namenjati veliko več pozornosti, svetuje strokovnjakinja.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 25, 20. junij, 2023.
