"Moji snahi so pred tremi meseci diagnosticirali premajhno delovanje ščitnice. Ima kar precej težav: od vrtoglavice, glavobola, splošnega slabega počutja do utrujenosti. Sedaj so se vsemu temu pridružile še hude bolečine v mišicah, najbolj jo bolijo noge in tudi pečejo. Prav tako jo boli v ledvenem predelu. Sedaj prejema terapijo, vendar ni bistveno bolje.
Trenutno je v bolniškem staležu, drugače pa ima dokaj težko fizično delo. Stara je 42 let ter mamica dveh majhnih in zelo živahnih fantičkov – tudi ukvarjanje z njima zahteva kar precej fizičnega napora. Zelo me skrbi zanjo, saj se zelo razumeva in jo imam rada kot lastno hčer. Zanima me vaše mnenje glede vsega tega, za kar vam bom zelo hvaležna."
- Zaskrbljena tašča
Vedno več bolnikov z avtoimunsko boleznijo Hashimotov tiroiditis
Odgovor smo tokrat poiskali pri predstojniku Oddelka za nuklearno medicino UKC Maribor prim. Mitji Topaloviču, dr. med., specialistu internistu. Pravi, da so vzroki za premajhno delovanje ščitnice (hipotirozo) številni.
»Zmanjšanje delovanja ščitnice ali hipotiroza ni diagnoza, ampak je posledica neke diagnoze. Najpogosteje gre za kronični avtoimunski tiroiditis, ki mu rečemo tudi Hashimotov tiroiditis in se najpogosteje pojavlja pri ženskah srednjih let. To je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da se tvorijo protitelesa proti svoji lastni ščitnici, in ta protitelesa ima danes že vsaka peta ženska. V Sloveniji na milijon prebivalcev odkrijemo od 2.000 do 3.000 novih bolnikov na leto.
Gospa za svojo snaho navaja tipične znake za zmanjšano delovanje ščitnice: utrujenost, zaspanost, slabšo zmogljivost, glavobole, depresijo, slabšo koncentracijo, pozabljivost, upočasnjeno prebavo, slabo prenašanje mraza ... Vse to pa lahko čutijo tudi tisti, ki nimajo težav s ščitnico – marsikdo je danes utrujen ali brez volje. Ob takih znakih je treba torej težave s ščitnico potrditi ali ovreči z laboratorijskimi preiskavami – z določitvijo ščitničnih hormonov.
Ker se gospa že zdravi, se lahko nadejamo optimističnega izida. Težave bodo sčasoma izzvenele, gre pa zelo počasi, tako da je v tem primeru potrpežljivost res božja mast. Po treh mesecih zdravljenja je že čas, da si zopet prekontrolira ščitnične hormone, ali se je stanje izboljšalo. Odmerjanje zdravila se namreč prilagaja vsakemu posamezniku – praviloma bi morala na začetku prejeti nižji odmerek. Po treh mesecih – potem ko se preverijo laboratorijski izvidi – se, če ni bistvenega izboljšanja, odmerek zdravila poviša. Gospa bo sčasoma čedalje manj utrujena, imela bo več energije, izzveneli bodo tudi drugi simptomi, kot je glavobol.«
Vzroka za hipotirozo ne poznamo (velik vliv ima dednost, prav tako spol – ženske obolevajo pogosteje), zdravimo posledice – pomanjkanje hormonov, ki jih nadomeščamo z zdravili. Od 90 do 95 odstotkov ljudi s hipotirozo živi povsem običajno, a ker je bolezen kronična, morajo zdravila jemati vse življenje.
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si, pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bo objavljeno vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Še več nasvetov si lahko preberete v reviji Jana, št. 14, 04. 04. 2023.
