Maja Klemen Cokan, svetovalka za kmetijstvo pri KGZS – Zavodu Celje, na območni enoti Žalec, doma vrtnari po biodinamični metodi. Razložila nam je, kako naj se začetniki lotijo biodinamičnega vrtnarjenja, priprave vrtnih tal, setve in sajenja po setvenem koledarju Marie Thun, zastiranja tal in drugih opravil brez kemije.
»Prepričana sem, da so semena in sadike z ekološkim certifikatom ali certifikatom Demeter temelj kakovostnega vrtičkanja in kmetovanja. Seveda če so spomladi položena v zemljino z dobro kondicijo, ki ima visok delež organske snovi; torej v bogata mikrobiološka tla, ki so zračna in niso zbita, s čim manj ostanki kemično-sintetičnih hranil in fitofarmacevtskih sredstev. Danes bi najbrž svetovala, da si pripravijo kar lastne sadike, kupijo ekološki substrat ali pripravijo svoj substrat iz neoporečnih komponent, kot so krtine, vrtna zemlja, kompost, šota in zeolit. Pred začetkom pomladi prav tako svetujem zimsko škropljenje z biodinamičnim preparatom gnoj iz roga,« je za začetek povedala Maja Klemen Cokan, članica Društva Ajda Štajerska in Zveze biodinamikov Slovenije.
S tlemi bodite nežni
»Spomladi pripravimo vrtna tla le z zelo plitkim lopatanjem ali plitko strojno obdelavo, največ deset centimetrov v globino, da obdržimo v tleh vlago in živ kapilarni sistem. Najbolje je, da vrtna tla, pa tudi tla na večji njivi, minimalno obdelamo. Obračanje zemlje ni priporočljivo, po biodinamični metodi pa se jo je s kakovostnim kompostom pognojilo že jeseni. Preperel kompost ali glistine so se namreč morale vgraditi že v času zemeljskega vdiha, ker sicer motijo procese v prsti in posredno v rastlinah.«
Če boste vseeno gnojili, uporabite dobro preperel kompost
»Spomladi zemlja že izdihuje, zato se takrat vrtnih tal ne gnoji! Če ne gre drugače, se uporablja kvečjemu kompost, ki je prepereval dve leti. Spomladi gnojenje ni priporočljivo, ker mikroorganizmi predelujejo organsko snov v dveh fazah. V prvi fazi gre za razgradnjo organske snovi do humusa, v drugi fazi pa z razgradnjo humusa mikroorganizmi sproščajo hranila v vodo. Če se začne razgradnja jeseni, je to v redu, če se začne spomladi, pa ne. Če gnojimo jeseni, se prva faza že opravi in spomladi poteka druga faza. Kadar gnojimo spomladi, pa skupaj potekata obe fazi. Zaradi tega nastaja dvojna škoda, tako z vidika vlage, ki ne koristi rastlinam, temveč procesom, kot z vidika mikroorganizmov, ki se dvigujejo na rastline, namesto da bi delovali v tleh. Zato je treba dobro poznati kozmične ritme, jih razumeti in upoštevati. Treba je tudi poznati razliko med kakovostjo navadnega komposta in komposta, ki je prepariran z biodinamičnimi preparati, to je z rmanovim, kamiličnim, koprivnim, hrastovim, regratovim in baldrijanovim, ter seveda vedeti, da se kompost po vrtnih tleh trosi jeseni.«
Pripravek iz kravjega gnoja za več korenin
V biodinamičnem vrtnarjenju prisegajo na metodo, s katero spomladi čim bolj oživijo in izboljšajo vrtna tla. »Do trikrat pred setvijo ali saditvijo na načrtovano poljino škropimo biodinamični preparat 500, naj bo na vrtu ali polju, zadostuje 40 litrov na hektar. Rastline se bodo bolje povezale s silami zemlje in naredile več korenin. To jim bo vsestransko koristilo, tako v sušnem obdobju kot pri količini pridelka in velikosti plodov. Korenine rastlin pa bodo organska substanca za naslednji posevek, za večjo zračnost in odpornost proti tlačenju.« Pripravimo ga lahko sami, gre za biodinamično škropivo gnoj iz roga: eno uro vrtinčimo 120 gramov žlahtnega kravjega gnoja v 40 litrih vode, količina zadošča za en hektar – to je deset tisoč kvadratnih metrov površine.
Škodljivce odslovimo z meditacijo
S škodljivci na vrtu in njivi biodinamiki najraje opravijo kar z meditacijo v času od 15. januarja do 15. februarja, ker so takrat njihove duše najbolj izpostavljene »pogovoru«, smo izvedeli od sogovornice. Ker pa smo to obdobje ravno za las zgrešili, se lahko pred škodo zaradi škodljivcev obvarujemo tudi s homeopatsko metodo. V biodinamičnem Društvu Ajda si pomagajo s pripravkom v potenci D8, ki ga tri dni zapored škropijo proti večeru. Proti škodljivcem na rastlinah škropijo rastline, proti škodljivcem na zemlji pa zemljo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 14. 03. 2023.
