V Sloveniji število bolnikov s sladkorno boleznijo strmo raste. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.000. 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2.
Pri zdravih ljudeh hormon inzulin premakne glukozo (sladkor) iz krvi v celice, ki jo spremenijo v energijo. Toda pri sladkorni bolezni tipa 2 telo inzulina ne uporablja ali ne proizvaja pravilno in glukoza se kopiči v krvi, namesto da bi jo celice uporabile. Če sladkorne bolezni ne upravljamo pravilno, lahko sčasoma povzroči številne zdravstvene težave, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom, poškodbami živcev, poškodbami oči in izgubo vida, boleznijo ledvic ter težavami s stopali. Diabetiki morajo vedno zelo paziti na prehrano, ki je vir glukoze v krvi. Na srečo pa zdrava prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, lahko odloži ali celo prepreči razvoj sladkorne bolezni, izboljša počutje bolnikov in omili zdravstvene težave – še posebej če je na meniju zelenjava modre in vijolične barve.
Posezite po modro-vijoličnem
Koristi sadja in zelenjave znanstveniki pripisujejo visokim koncentracijam polifenolov. Mednje sodijo tudi antociani, ki obarvajo rastline v rdeče-oranžno in modro-vijolično. Študije v Združenih državah in na Finskem so pokazale, da uživanje živil, bogatih z antociani, zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in jo pomaga obvladovati. Antociani namreč vplivajo na presnovo energije, vnetja in črevesni mikrobiom. Kar nekaj študij je bilo že namenjenih boljšemu razumevanju protidiabetičnih učinkov antocianov.
Nov pregledni članek, objavljen v Journal of Agricultural and Food Chemistry, pa se je osredotočil predvsem na eno od dveh vrst teh polifenolov. Glede na svojo molekularno strukturo so antociani razdeljeni v 2 kategoriji: acilirane in neacilirane. Prvi so stabilnejši in odpornejši proti prebavi. Zaradi tega se v želodcu in zgornjem delu črevesa ne prebavijo in ne absorbirajo, temveč preidejo v debelo črevo, kjer jih v veliki meri razgradijo črevesni mikroorganizmi. Najdemo jih v rdeči redkvi, vijolični koruzi, črnem korenju, rdečem zelju in vijoličnem sladkem krompirju. Bezeg, robide in črni ribez pa vsebujejo predvsem neacilirane antociane. Avtorji študije ugotavljajo, da so acilirani antociani morda boljši borci proti diabetesu kot neacilirani. Zelenjava in sadje iste barve pa se razlikujejo tudi v količini in sestavi škroba ter sladkorja, ki jih eni in drugi vsebujejo.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 7. 03. 2023.
