»Kri je v redu. Kako prenašate terapijo?« me vpraša dr. Ribnikar, ko sem pri njem na tritedenski kontroli. »Kaj pa vem,« rečem, »zdaj sem že toliko časa v tem čudnem stanju, da sploh več ne vem, kako se počutim.
Če me kaj ne boli, sem že zadovoljna. In res je vsak dan nekaj. Ali ne morem spati, sem preutrujena, bolijo me noge, kolena sploh. Celo palico uporabljam občasno, sploh za v trgovino, ko moram stati v vrsti. Trenutno vsaj otečena nisem, apetita spet nimam nobenega. Kronično sem utrujena in bi samo spala.«
»Če nimate apetita, vam lahko napišem recept za beljakovinske napitke, ki jih dobite v lekarni,« reče prijazno moj zdravnik. »Ne, hvala,« rečem, »nočem tega, se bom sama potrudila.« Ne morem jesti hrane iz laboratorija, iz vrečk, iz plastike, ki jo je nekdo namešal, pa da me ubiješ. Ne verjamem vanjo ne v njeno dobro energijo, ki naj bi jo prinesla mojemu telesu, čeprav se zavedam, da je prehrana zelo pomembna, če ne celo ključna za mojo ozdravitev.
O kubanskih kapljicah zdravniku nič ne povem, tako ali tako so samo prehranski dodatek oziroma homeopatsko dopolnilo, prav tako mu ne povem, da še vedno uživam konopljino smolo, po potrebi. Sva že prej imela to debato in nima o tem nobenega mnenja. Ne ja ne ne. Če nič drugega, s kapljicami lažje zaspim in se ponoči ne zbujam več mokra od znoja. Ga pa vprašam, kakšno prehrano bi mi priporočal, sploh zdaj, ko je spet taka drama v javnosti okoli uživanja mesa.
»To se morate sami odločiti, morate pa najprej upoštevati, kaj potrebuje vaše telo, in ne, kakšna je vaša ideološka usmeritev.« Seveda. Nisem navdušena nad uživanjem mesa, čeprav priznam, da je priprava kosila, kjer je meso ključna sestavina, dosti preprostejša kot okusen vegetarijanski meni. Pri slednjem moraš biti tudi bolj kreativen, da te ob zelenjavi ne pobere od dolgčasa. Ampak čutim pa konkretno, da sem močnejša, če uživam meso. Počutim se bolje in imam več energije. Po solati ali kakem sojinem zrezku ali tofuju sem čez pol ure brez energije, kot izpraznjen balon. »Sem pa brala,« rečem Ribnikarju, »da na Hrvaškem svetujejo onkološkim bolnikom za podporo neke tablete, ki se imenujejo On Life in stanejo v lekarni 48 evrov. To se mi zdi kar drago. Sem prebrskala po internetu, kaj vsebujejo, v glavnem gre za ribje olje in njegove izpeljanke. Kaj menite o tem prehranskem dodatku?« vprašam, čeprav sem si v lekarni že kupila stekleničko čistega ribjega olja.
Ta sicer neokusna tekočina je bogat vir vitaminov D in A ter nenasičenih maščobnih kislin omega 3, vse to pozitivno vpliva na naš imunski sistem in zmanjšuje vnetja v telesu. Lekarnam še najbolj zaupam glede kakovosti, pa tudi najugodnejšo ceno imajo, če smo že pri tem. V lekarni sem za stekleničko ribjega olja plačala okoli štiri evre, v trgovinah pa jih za kapsule ali manjšo stekleničko hočejo več kot deset. Ne stokam glede cen, res ne, čeprav mi gre na živce, da imajo enake stvari v različnih trgovinah lahko tudi večkratno razliko v ceni. Če hočeš preživeti, se moraš pač znajti. Podobno je s plastično steklenico vode, ki jo uporabljamo vsak dan in se nam zdi samoumevna. A njena cena ni odvisna od njene kakovosti, ampak od tega, kje jo kupiš. V trgovini stane okrog 70 centov, na črpalki dva evra, v gostilni štiri, v diskoteki pa dvajset. A še vedno govorimo o eni in isti steklenici vode.
»Pa še nekaj bi vas vprašala. Tole fizično stanje zdaj nekako kar premagujem. Navadila sem se, da moram najprej poslušati svoje telo in potem tudi dan uravnati po njem in ne obratno. Največ težav trenutno imam s psiho. Ves čas mi prihajajo temne misli v ospredje, močno se moram truditi, da ne prespim celega dneva, da najdem nekaj pozitivnega okoli sebe, česar se lahko oprimem do naslednjega dne. Čutim, da padam v depresijo, in to me nič ne čudi. Pogovarjam se z ženskami, ki prav tako prebolevajo raka, sem tudi v nekaj skupinah bolnic, kjer se pogovarjamo o vsem, in vse imamo podobne težave s to psiho. Večina kolegic je že na antidepresivih.« Pozorno me pogleda in reče: »Hočete, da jih predpišem tudi vam?« (se nadaljuje)
Še več zgodb vas čaka v reviji Jana, št. 10, 7. 03. 2023.
