Dnevno v UKC Maribor po navedbah Večera v povprečju umrejo štirje ljudje, ki so tja bodisi pripeljani z urgentnim vozilom ali pa so v bolnišnici na zdravljenju. Leta 2023 je v mariborski bolnišnici umrlo 1521 hospitaliziranih, lani do 11. decembra 1383. Glede na izkušnje nekaterih, pa svojcem umrlih v bolnišnici ni vselej omogočeno dostojno slovo, saj lahko umrli v bolnišničnih sobah ostanejo še več ur, kar je lahko nedvomno neprijetna izkušnja tudi za bolnike v teh sobah.
"Svojci se lahko od pokojnika poslovijo na oddelku. Če le lahko, jim zagotovimo bolniško sobo, v kateri ni drugih pacientov," so za Večer povedali v UKC Maribor. Vendar v primeru Marije, ki je z omenjenim medijem delila svojo izkušnjo, ni bilo tako.
Svojci so se v sobi poslavljali od pokojnega, medtem je drug bolnik imel zajtrk
Kot je dejala Marija, ji je na endokrinološkem oddelku interne klinike UKC Maribor lansko jesen umrl oče. O smrti njenega že dalj časa težko bolnega očeta so jo iz bolnišnice obvestili navsezgodaj zjutraj in ji povedali, da bo v sobi, kjer se je zdravil, še dve uri. Nemudoma se je v družbi mame in partnerja odpravila v bolnišnico, da bi se poslovila od očeta. Zaradi močnih čustev okolice v tistem trenutku ni pretirano zaznavala, je navedla za Večer. Jo je pa njen partner kasneje opozoril na neprijetno situacijo, saj so prav v času, ko sta se z mamo poslavljali od očeta, drugemu bolniku v sobi prinesli zajtrk. Družini niso zagotovili niti toliko zasebnosti, da bi posteljo s pokojnikom zastrli s pregradno zaveso, poroča Večer.
"To je nečloveško. Le kako se je moral ta človek počutiti, ko so mu sestre pripeljale zajtrk, poleg njega pa je ležal nekdo, ki je umrl in od katerega se je družina poslavljala," je zgrožena. "Sestre seveda niso krive, kriv je sistem. Razumemo lahko marsikaj. Ampak da nimaš nobene zasebnosti v tako težkih trenutkih, ni prav. Tako razgaljen niti ne moreš prav žalovati," je za časnik povedala Marija.
Soba je bila po njenih navedbah štiriposteljna, zasedeni pa sta bili le dve, zato ocenjuje, da oddelek ni bil tako poln, da ne bi mogli soseda vsaj začasno umakniti v drugo sobo in mu tam omogočiti normalno obedovanje, družini pa zasebnost v tem kočljivem in težkem trenutku. "Ko sem o tem govorila s sosedi, so mi povedali, da so nekoč v bolnišnici v takih situacijah prižgali svečo, okoli postelje pa namestili premične zavese. To ne zahteva veliko dela. Bi nam pa pomenilo veliko. Res se v tistem trenutku nisem ozirala na okolico, ampak ko zdaj pomislim na to, se mi zdi nesprejemljivo," je še dodala.
Pomanjkanje kadra
Ob tem Večer še piše, da jim v UKC Maribor že dalj časa primanjkuje obdukcijskih pomočnikov. Kot so jim povedali v UKC Maribor, imajo od sedmih sistemiziranih mest za obdukcijske pomočnike še vedno zasedenih le pet. Dopoldan s tem kadrom uspejo zagotoviti, da prevažajo pokojnike, v popoldanskih in nočnih urah pa to opravljajo medicinske sestre oddelka, kjer je bil pokojnik hospitaliziran. Celoten članek in Marijino zgodbo najdete tukaj.
