"Stara sem 75 let. Pri 12 letih sem po nezdravljeni streptokokni angini zbolela za sklepno revmo. Dva meseca sem bila nepokretna, zdravili so me z injekcijami penicilina. Po ozdravitvi so mi odstranili mandlje. Doslej s sklepi ni bilo težav, zadnje tri tedne pa me spet bolijo. Najmočneje me boli zjutraj, čez dan se razgibam, a še vedno čutim bolečine. Ali se lahko po toliko letih bolezen ponovi? Lani sem prebolela težko obliko covida, sicer sem bila zdrava. Hvala za odgovor, zvesta bralka Jane."
Spoštovana gospa,
hvala za vaše pismo, vprašanje in opis težav, ki vas tarejo predvsem zadnje čase. Pri 12 letih ste očitno preboleli revmatično vročino (febris rheumatica), ki sodi med tako imenovane reaktivne vnetne revmatske bolezni. Pojavlja se namreč pri otrocih po nezdravljeni (neprepoznani) okužbi žrela, povzročeni s streptokokom skupine A. Pred dobo antibiotikov je bila bolezen zelo pogosta, predvsem pri otrocih, starih od pet do 15 let. Danes je revmatsko vročino možno preprečiti, pri tem je ključna hitra diagnoza streptokokne okužbe žrela in čimprejšnje zdravljenje z antibiotikom (priporočljiv antibiotik je penicilin).
Bolezen navadno izbruhne po enem do treh tednih po nezdravljeni streptokokni okužbi žrela. Najznačilnejši znaki bolezni so zvišana telesna temperatura, skeleče bolečine ter nesomerne otekline različnih, predvsem velikih sklepov (koleno, gleženj, rama, komolec). Zlasti po več zagonih bolezni se pozneje lahko razvije vnetje na srcu (miokarditis, endokarditis), ki povzroči okvaro srčne mišice ali srčnih zaklopk, kar je najresnejši zaplet te bolezni. Pri okvarjenih zaklopkah sta potrebna operativni poseg in vstavitev umetnih zaklopk. Zaradi sprememb na srčni mišici lahko pride do postopne odpovedi srca. Možni so še nehoteni zgibki (horea) zaradi vnetja v možganih. Pojavljajo se tudi kožni izpuščaji ali podkožne zatrdline (noduli). Spremenjeni so laboratorijski testi, ki kažejo na vnetno dogajanje (zvišan C-reaktivni protein, pospešena sedimentacija eritrocitov).
Pri zdravljenju se kot protivnetno zdravilo uporablja aspirin, lahko tudi drugi antirevmatiki, dokler se sklepno vnetje ne umiri, kar lahko traja več tednov. Pri prizadetosti srca je potrebno nekajtedensko zdravljenje z močnimi protivnetnimi zdravili, glukokortikoidi, na začetku z višjim odmerkom, ki se postopno znižuje in nato ukine. Najpomembnejše pa je takojšnje zdravljenje s penicilinom (najprej z injekcijami, nato s tabletami), ki traja pet let od zadnjega napada revmatične vročine in preprečuje morebitno ponovitev bolezni. Pri prizadetosti srca je antibiotično zdravljenje včasih dosmrtno.
Odkar že vrsto let hitro prepoznavamo streptokokne okužbe žrela in za zdravljenje uporabljamo ustrezni antibiotik, je v razvitem svetu, na srečo tudi v Sloveniji, revmatična vročina praktično izkoreninjena. Še vedno pa se pojavlja predvsem v državah v razvoju, kjer je zdravstvena služba slabo razvita, in med staroselci v razvitih državah.
Kot sem že omenila, ste očitno v otroškem obdobju preboleli revmatično vročino brez morebitnih posledic na sklepih in srcu. Na vaše vprašanje, ali je možno, da je po toliko letih vzrok za sedanje sklepne težave ponovitev revmatične vročine, je odgovor negativen, to namreč ni mogoče. Poleg tega zdaj navajate samo bolečine brez sklepnih oteklin, ki so pri revmatični vročini obvezne.
Zakaj so se v zadnjih treh tednih pojavile sklepne bolečine, vam ne znam povsem zanesljivo pojasniti in odgovoriti, navedli ste premalo podatkov. Omenjate prebolelo težjo obliko covida-19, nič pa ne poveste o tem, koliko časa je minilo od okužbe. Če ste okužbo preboleli pred kratkim, je namreč možno, da gre za tako imenovani dolgi covid, pri katerem se pojavljajo, poleg številnih drugih težav (zlasti izrazite utrujenosti, kognitivnih motenj), sklepne bolečine.
V vaših letih so sklepne bolečine lahko povezane z osteoartrozo (obrabo sklepov), ki se pojavlja pri 80 odstotkih starejših oseb, predvsem na velikih, nosilnih sklepih in hrbtenici. Bolečine zaradi osteoartroze se pojavljajo bolj ponoči, po daljšem mirovanju, po obremenitvah sklepov in hrbtenice, težjem delu, po poškodbah, tudi po okužbah. Značilna za osteoartrozo je še jutranja okorelost, ki ne traja več kot pol ure in praviloma mine po razgibavanju.
Svetujem vam, da poskusite ugotoviti, kaj je sprožilo sklepne bolečine, kaj vam pri tem pomaga in kaj škoduje. Če se bodo težave nadaljevale in stopnjevale, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom, ki vas bo pregledal in napotil na laboratorijske preiskave ter morebitne slikovne ali UZ-preiskave najbolj bolečega (prizadetega) sklepa. Dokler ne bo ugotovljen vzrok za vaše sklepne bolečine, jih lahko lajšate npr. s paracetamolom, prav tako je priporočljivo razgibavanje, kar pa že počnete.
Lep pozdrav, prim. Mojca Kos Golja, dr. med.
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne bomo razkrivali občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, pediatrinja
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferke Felc, fiziatrinja
prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Tatjana Zorko, kardiologinja in psihoterapevtka
