Čedalje več obveznosti uredim kot kolesarka
Mateja Jamnik, direktorica Društva Jasa: »Življenjski boj je koristen – uresničuje nalogo opomnika. Razvade nas omamljajo in oddaljujejo od jedra življenja. Dobro je torej, da se ne kopamo v razvadah, nedopustno pa je, da v Sloveniji, ki je resnično bogata, del prebivalstva nima dovolj denarja za zdravo hrano in dobro knjigo. Čeprav od nekdaj skromno živim, brez posebnih razvad, moram v zadnjem času dodatno premisliti tudi o tistih stroških, ki so bili prej samoumevni. In čedalje več obveznosti uredim kot kolesarka in sem pogosteje na vrtu pri starših. Enako je z Društvom Jasa, ki ga vodim. Ker se potrjujemo že četrt stoletja, nas javnost že dobro pozna in lahko številne poslovne dogovore izpeljujemo na daljavo. Kopnenje družabnosti pa je škodljiva posledica te prakse. Vsekakor moramo ozavestiti strašnost krivične razdelitve skupnega bogastva in delati na novem družbenem dogovoru.«
Nosim že davno podarjeno
Tadeja La Zupan, prebujevalka višje zavesti: Hm ... jaz sem na tem od 2006, ko sem se izpisala iz sistema, kmalu potem pa tudi sinova s krasnih delavnic v Semu, Narodni galeriji, Kinodvoru ..., in nas priključila na prano, haha. Šalim se, miza je bila vedno polna, pa čeprav s čudeži. Na srečo se moje življenje vedno bolj ureja tako, da me zlati ljudje prav pogosto obdarujejo. Po principih svete ekonomije. Kar si dal, se ti povrne. Če si obkrožen z ljudmi s tako zavestjo. Kar naprej se najde kdo in pravi, da mi želi dati to in ono. Na tržnico pa, kadar le morem, grem, lokalno, pravzaprav vedno bolj, in kupujem pri prijateljih kmetih, tam puščam večino denarja. Vse drugo pa ... Obleke bom začela izdelovati prej ali slej spet sama, iz lanu, kot jih nosi Brad Pitt po novem – jaz sem si take šivala že pri 13 letih. Sicer po večini nosim, kar imam že davno podarjeno, in vsi sprašujejo, od kod to imam, da je tako krasno. Katera dama je že rekla – ko je recesija, si gremo kupit novo drago šminko. Tako je.«
Prihranim, ker kuham doma
Irena Rotar, Ekoci:»Ko grem v trgovino, kar je le enkrat na teden, grem obvezno z listkom, da ne kupujem stvari, ki jih ne potrebujem. Kuham po principu naših babic, ki so iz sezonske hrane znale pripraviti jedi iz osnovnih sestavin. Veliko se da prihraniti, če kuhamo doma, sploh peka kruha je velik prihranek. Najpomembnejša pa je samooskrba. Hrano pridelujem sama, povezujem pa se tudi z drugimi, ki jo pridelujejo, in si pridelke izmenjujem.«
Vabimo vas, da si še več zanimivih zgodb preberete v reviji Jana, št. 8, 21. 02. 2023.
