Znano je, da debelost povzroča težave s sklepi, še posebej koleni. Kar je tudi logično, saj večja teža pomeni večjo obremenitev. A kako malo je potrebno, da si uničimo kolena, vas bo verjetno presenetilo. Nove raziskave namreč kažejo, da že pet odvečnih kilogramov poveča verjetnost, da bo treba zamenjati koleno z umetnim, za 25 odstotkov pri moških in za kar 34 odstotkov pri ženskah. Študijo so predstavili na nedavni konferenci o bolezenski debelosti, do rezultatov pa so raziskovalci prišli na podlagi 23 prejšnjih študij, ki so se osredotočale na povečanje telesne mase in osteoartritis kolena.
Ženske bolj ogrožene. Te so pokazale močno povezavo med čezmerno telesno težo in hujšimi bolečinami, večjo okorelostjo kolen, zmanjšano mobilnostjo in s tem nižjo kakovostjo življenja. Ko se zredimo, si ob vsem drugem pridelamo poškodbe kolenskega sklepa – propadanje hrustanca, lezije kostnega mozga, poškodbo meniskusa in vnetje sklepov.
Osteoartritis, splošno znan kot artritis »obrabe in trganja«, je najpogostejša vrsta artritisa, ki na splošno pomeni vnetje sklepov. Običajno se pojavi v nosilnih sklepih – kolkih, kolenih in hrbtenici, lahko pa tudi drugje. Do artroze kolena privede obraba hrustanca, ki blaži prostor med kostmi v sklepu. Če se stanje dovolj poslabša, se lahko začnejo kosti drgniti druga ob drugo, kar povzroča bolečino in omejuje gibanje.
Pri artrozi kolena igra veliko vlogo starost, vendar se lahko pojavi tudi pri mladih ljudeh. Pri nekaterih je to genska dediščina, pri drugih pa posledica poškodbe ali čezmerne teže. Pri ženskah, starejših od 55 let, je večja nevarnost za artrozo kolena kot pri moških. Bolj izpostavljeni artrozi kolena so tudi ljudje z revmatičnim artritisom in tisti z motnjami metabolizma ali presežkom rastnega hormona.
Bodimo prijazni do svojih kolen. Zamenjava kolenskega sklepa ali – uradno – vstavitev totalne kolenske endoproteze je ena najpogostejših operacij. Zanjo se zdravniki odločijo, ko ne učinkuje več nobeno drugo zdravljenje (npr. fizioterapija, blokade, manjši operativni posegi). Najprimernejša starost za zamenjavo kolena je med 60 in 80 let, lahko pa ortoped oceni, da je potrebna že prej. Ker se tudi kolenska proteza obrablja, se s tovrstno operacijo praviloma odlaša, dokler ni res nujna. A tudi ko vas bodo napotili nanjo, boste čakali vsaj leto dni, da pridete na vrsto. Med (pre)dolgimi čakalnimi dobami ortopedija namreč zaseda velik del seznama. Zato je še toliko pomembneje, da pazimo na svoja kolena. Medicina za čim manj obrabe in poškodb priporoča naslednje:
- poklic: če delate v poklicu, kjer veliko klečite, čepite ali dvigujete težke predmete, poskrbite za mehko podlago in nosite kolensko opornico;
- šport: redna zmerna vadba je zelo priporočljiva, saj ojača sklepe in vezi. Priporočljive so tudi raztezne vaje, ki pomagajo k večji gibljivosti in elastičnosti sklepov. Večji nevarnosti za artrozo pa se izpostavljate pri tenisu, teku in nogometu;
- telesna teža: že nekaj kilogramov manj lahko močno razbremeni kolena in druge sklepe; če že imate artrozo, pa omili bolečine;
- alternativne terapije: artritični bolniki imajo dobre izkušnje tudi z alternativnimi pomagali, kot so akupunktura in kreme s kapsaicinom;
- fizioterapija: fizioterapevt vas bo naučil, kako ojačati mišice in povečati fleksibilnost kolenskega sklepa. Delovni terapevt pa vas lahko nauči, kako opravljati vsakodnevna opravila na način, da vas bodo kolena manj bolela;
- opornice: kot preventivo ali za zmanjšanje bolečin lahko uporabljate tudi kolenske opornice.
Revija Jana, št. 49, 6. 12. 2022
