Sonce in toplotni Merkur sta pred vodnim Škorpijonom. Pred svetlobnim ozvezdjem Vodnarja pa je toplotni Saturn. Svetlobna Venera potuje pred toplotnim ozvezdjem Strelca. Vodni Mars je pred vodnim ozvezdjem Raka. Pred vodnim ozvezdjem Rib potuje vodni Neptun. Svetlobna Jupiter in Uran potujeta pred zemeljskim ozvezdjem Bika. Toplotni Pluton potuje pred zemeljskim ozvezdjem Kozoroga.
Lunina pot je v padajočih lokih do ponedeljka do 23. ure, vse energije se pretekajo v zemljo.
Od torka do četrtka do 20. ure: luna je pred zemeljskim ozvezdjem Device, ugodno za korenovke.
Konstelacija: v torek je luna v najbolj oddaljeni točki od Zemlje Ag ob 13. uri – v torek prevlada cvet do 16. ure. Od torka od 21. ure do srede do 12. ure prevlada impulz voda zaradi vodnega trigona.
Zaradi kristalizacije, ki poteka v tleh, ko je Sonce pred vodnim ozvezdjem Škorpijona, ne delamo z zemljo, saj potrebuje mir, da lahko tvori kristale. Procesi kristalizacije so procesi »čiščenja tal«, saj se takrat vse substance spravljajo v neki red. Če te procese prekinjamo s prekopavanjem tal, se ta ne morejo »pospraviti in spočiti«. To je podobno »generalnemu« čiščenju stanovanja, po katerem imamo občutek, da je bivanje v njem prijetnejše, ker smo vnesli svežino.
Od četrtka od 21. ure do sobote do 8. ure: luna je pred svetlobnim ozvezdjem Tehtnice, ugodno za cvetnice.
Kdor še ni pobral repe za kisanje, mu toplo priporočam, da izbere dneve za cvet v padajočih lokih, saj so najugodnejši. V tem času vse energije in snovi potekajo v korenine in korene, zato ima ta čas pobrana repa v sebi več snovi, ki sicer v obdobju dvigajočih se lokov potekajo iz korenov v liste. Tudi ribamo za kisanje jo na dan za cvet, le da takrat ni pomembno, ali so dvigajoči ali padajoči loki. Impulz zrak-svetloba spodbuja procese fermentacije, izdelki pa so bolj aromatični in okusnejši, ker se aktivirajo eterična olja, ki vplivajo na intenzivnost barv, vonja in okusa.
Smo v času pred adventom, zato impulz zrak-svetloba izkoristimo za peko dišavnih piškotov in kvašenega pecivs. Sedaj priporočam peko Miklavževega medenega peciva, saj je zanj značilno, da je boljše, če vsaj nekaj dni odstoji. Medeno pecivo lahko naredimo po naslednjem receptu: 75 g surovega masla, 1 majhno jajce, 275 g moke (če je polnozrnata, so piškoti okusnejši), 50 g medu, 100 g rjavega sladkorja, 1 čajna žlička cimeta, 1 čajna žlička pecilnega praška. Testo zgnetemo v kepo, nato naj počiva vsaj 1 uro, da se sestavine prepojijo. Nato razvaljamo testo na debelino slabega centimetra, saj če so piškoti pretanki, bodo tudi pozneje trši. Oblikujemo lahko z modelčki ali pa razrežemo v različne oblike. Če bomo piškote pred peko krasili s sezamom, rozinami, mandlji, orehi in drugim posipom, jih namažemo z žvrkljanim rumenjakom. Sicer jih lahko krasimo tudi, ko so po peki že ohlajeni. Takrat jih prelijemo s sladkornim ali čokoladnim prelivom. Recept je iz Moje prve velike kuharske knjige, ki jo je hči dobila za 6. rojstni dan. Sedaj pa z vnuki ustvarjam medene užitke, saj je recept preprost in za otroke zanimiv, po drugi strani pa razbijemo turobnost poznojesenskih dni – poskusite še vi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 26. november 2024.
