Kivi vsebuje obilo pomembnih vitalnih snovi: vitamine C, A in E, folate ter kalij, pa antioksidante. Je prvovrsten vir vlaknin. V sredici sadeža ima drobna črna semena, ki so užitna in jih je v enem sadežu kar 800. Marsikoga preseneti podatek, da je užitna tudi kosmata rjava lupina, a jo le redki jedo. Večina najraje sadež pred zaužitjem olupi, saj olupek nekoliko poudari kislost sadnega mesa. Če se odločimo poskusiti tudi lupino, je najprej treba z nje odstraniti kosmat plašč.
Rastlina iz rodu gozdne trte aktinidije
Izvira iz Kitajske in je imel vse do srede 20. stoletja ime kitajska kosmulja. Preden so ga preimenovali v kivi, se mu je nekaj časa reklo melona. Uspeva v topli in sončni klimi ter je prilagodljiv, zato ga vse pogosteje vidimo tudi v slovenskih vrtovih. Ker raste na tako različnih geografskih področjih, je na tržišču na voljo vse leto. V Kaliforniji obrodi od novembra do maja, na Novi Zelandiji pa od junija do oktobra, gojijo ga tudi v Italiji, Grčiji, Franciji ter na Japonskem. Zanimivo je, da se sama Kitajska, rojstni kraj kivija, počasi umika v ozadje.
Pomaga pri astmi
Zaradi visoke vsebnosti vitamina C in antioksidantov redno uživanje kivija pomaga ljudem z astmo. Ena od raziskav je pokazala, da se zaradi sestavin v svežem kiviju izboljša delovanje pljuč. Prav tako kivi pomaga otrokom, ki jih pesti zasoplost ali sopihanje s piskajočim zvokom iz pljuč.
Krepi prebavo in pomaga pri razjedah v želodcu
Zaradi vlaknin je odličen vzpodbujevalec prebave. Vsebuje encim, imenovan aktinidin, ki pomaga presnavljati proteine. Ker imamo občutek, da je kisel, se mu sicer radi izogibajo ljudje, ki imajo težave z želodčno kislino. A pripravite se na presenečenje: kislina v kiviju naj bi lajšala težave zaradi razjede v želodcu.
Krepi imunski sistem
Kivi vsebuje številne hranilne snovi, predvsem pa tudi obilo vitamina C. Za krepek imunski sistem je ta eden najpomembnejših, kar jih dobimo iz naše prehrane. Zato nas redno uživanje kivija lahko ščiti pred prehladnimi in celo gripoznimi obolenji, še posebej to velja za rizično skupino starejših od 65 let ter za otroke.
Ščiti pred različnimi boleznimi
Oksidativni stres nam lahko poškoduje DNK in s tem povzroča zdravstvene težave. Antioksidanti ga preprečujejo, raziskave pa potrjujejo, da jih lahko zaužijemo prav s svežim kivijem kot tudi njegovimi izvlečki.
Ureja krvni tlak
Kivi vsebuje bioaktivne substance, ki znižujejo krvni tlak. Vsi, ki imajo tovrstne težave, naj svoji prehrani dodajo tri kivije na dan. S tem si koristijo še bolj, kot če pojedo pregovorno zdravo jabolko na dan. Dolgoročno lahko prehrana, obogatena s kiviji, ščiti pred srčno kapjo in drugimi boleznimi, ki so posledica visokega krvnega tlaka.
Preprečuje strjevanje krvi
Norveška raziskava je dokazala, da dva ali trije kivi na dan zmanjšajo nevarnost strjevanja krvi. Prav tako se zmanjša raven maščobe v krivi. Učinek naj bi bil primerljiv z jemanjem enega aspirina na dan, ki se ga običajno predpisuje ob srčnih težavah.
Ščiti pred izgubo vida
Makularna degeneracija, ki nastaja na očesni mrežnici, je eden poglavitnih vzrokov za izgubo vida. Tudi pri tej težavi si lahko pomagamo s kivijem. Trije kiviji na dan zmanjšajo pojav makularne degeneracije za približno tretjino. Sestavini v kiviju, ki imata zaslugo za ta učinek, se imenujeta zeaksantin in lutein ter spadata v skupino karotenoidnih pigmentov. (jk)
OKVIR: Ste alergični na kivi?
Za večino ljudi kivi ne pomeni nobene nevarnosti. Izjema so alergiki. Kivi namreč vsebuje aktinidin. Znaki, da imamo alergijo na kivi, so zbadanje v grlu, otečen jezik, težave s požiranjem, v hujših primerih bljuvanje in urtikarija oziroma koprivnica. Običajno se alergija na kivi pojavi skupaj z alergijo na avokado, ananas, papajo, fige, lateks, pšenico in nekatere vrste oreškov.
ZANIMIVOST
Poznamo več vrst kivijev, med drugim zlati kivi, ki ima rumeno meso. Izvira iz Nove Zelandije, kamor se je kivi preselil iz izvorne Kitajske.
Revija Jana št. 11, 15.3.2022
