Kompleksen sestav hormonov deluje v takšni medsebojni povezavi, da nam telo, brž ko začuti pomanjkanje vode in soli, pošlje signal, s katerim nas sili k hrani. Pa ne le ko gre za pomanjkanje – dovolj je, da samo vidimo slano hrano, in si jo že zaželimo. Znanstveniki pravijo, da se naš organizem nekako prav »razveseli« vsakega zrnca soli. Kadar jemo slano hrano, se obilno izločajo hormoni sreče.
Sol je zdrava, a v zmernih količinah
Prav zaradi prej opisanega veselja do soli se nam dogaja, da je zaužijemo preveč. Raziskava, opravljena na Harvard School of Public Health, je pokazala, da 99,2 odstotka vsega prebivalstva na planetu zaužije več natrijevega klorida – torej kuhinjske soli –, kot ga telo potrebuje. Priporočena količina je sicer različna, v Nemčiji denimo do 6 g soli na dan, Svetovna zdravstvena organizacija pa jih priporoča 5 g, a ne glede na priporočila in življenjsko okolje vsi ljudje pojemo skoraj dvakratni priporočen odmerek soli, neredko celo tudi do trikratni odmerek. Žalostna posledica tega dejstva je, da umre letno približno 21.000 ljudi zaradi negativnih posledic, ki jih povzroči preveč zaužite soli. Mednje sodijo povišan krvni tlak ter bolezni, ki so njegova posledica – srčna kap in infarkt.
Z zrncem soli
Tako rečemo, kadar želimo poudariti razumnost naše trditve. Pa poglejmo, kako se z zrncem soli govori o slanih resnicah:
Mar sol redi?
Sol nima kalorij, vendar kljub temu vpliva na čezmerno rejenje. Na londonski Queen Mary University so s študijo dokazali, da natrij, ki ga vsebuje sol, spremeni presnovne procese, zaradi česar se maščobe nabirajo predvsem v predelu trebuha. Vsak odvečen gram soli, torej tisti, ki seže čez priporočen dnevni odmerek, poveča verjetnost za prekomerno težo za 25 odstotkov.
Smo res žejni zaradi soli?
Te prastare resnice o soli so se lotili nemški znanstveniki. Izkazalo se je, da nas sol ne dela žejnih, temveč lačne. Razlog tiči v delovanju ledvic, saj skrbijo za varčevanje s porabo vode v telesu. Ob zaužitju večje količine soli se začne izločati sečnina, da bi ostalo v telesu več vode. Ta reakcija organizma pa zahteva od telesa veliko energije, zato postanemo lačni.
Ali sol zdravi kožo?
Kopel v slanici – to je v vodi s približno šestimi odstotki soli – izboljša mikrocirkulacijo krvi in aktivira kožno medcelično presnovo. Ker vsebuje voda več soli kot naša kri, pride do osmoze, to je izravnave slanosti na obeh straneh – v tem primeru kože. Koža prepušča strupene in škodljive snovi iz telesa v vodo, iz vode pa vsrkava mineralne snovi, ki negujejo podkožno tkivo. Sol učinkuje tudi protibakterijsko, preprečuje vnetja in blaži razdraženo kožo, na primer zaradi psoriaze ter nevrodermitisa. Sol je torej vse prej kot zgolj škodljiva, le v pravih odmerkih se jo moramo naučiti uporabljati. (jk)
***null***
