Nedavna britanska študija je pokazala, da kar trije od štirih staršev ne bi znali rešiti otroka, če bi se začel dušiti. Skrb vzbujajoča ugotovitev, ki jo lahko spremenimo edinole z ozaveščanjem. Staršem v Sloveniji je lahko pri tem v veliko pomoč knjiga z naslovom Prva pomoč za dojenčke in otroke avtorice pediatrinje Andreje Krebs, ki nam je tudi predstavila pravilno ravnanje v nekaterih primerih, ko otrok nujno potrebuje pomoč.
Na začetku pogovora je omenila, da se ji v Sloveniji poznavanje prve pomoči za otroke ne zdi tako katastrofalno, kot ga prikazujejo v Veliki Britaniji. »Pri nas kakšne podobne raziskave nisem zasledila, vendar bi glede na pogovore v ambulanti lahko ocenila, da mogoče ni tako hudo. Da trije od štirih ne bi znali pomagati svojemu otroku, se mi zdi res kritično. In upam, da jih res zna več pomagati. V trenutku panike in urgence pri dušenju se vsaj spomnijo tolčenja po hrbtu in Heimlichovega prijema, pa čeprav mogoče ne brezhibno izvedenega. Torej natančnega odgovora, kako dobro poznajo starši prvo pomoč, nimam. Bolj kot da ne znajo, se ne spomnijo, ker na srečo niso pogosto v taki situaciji in se ne znajdejo.« Pa vi, bi znali ukrepati, če bi bilo življenje otroka v vaših rokah?
Kaj storiti, če se otrok duši?
Vzrokov za motnje dihanja pri otrocih je več. »Na prvem mestu so bolezni dihal, sledi zapora dihal s tujki, nato poškodbe, zastrupitve in utopitve. Kadar se otrok začne dušiti zaradi zapore dihal s tujkom, ukrepamo različno pri dojenčkih (do prvega leta starosti) in pri starejših od enega leta. Če smo bili priča vstopu oziroma vdihnjenju tujka v dihala, dojenčka namestimo tako, da je s trupom na naši podlakti, obrnjen na trebuh z glavo navzdol (če je velik, enako naredimo v svojem naročju). Z dlanjo druge roke ga petkrat udarimo po hrbtu med lopaticama. Če tujek ne izleti, otroka obrnemo na hrbet in izvedemo pet pritiskov na prsni koš, na istem mestu kot pri zunanji masaži srca. Izmenjujemo pet udarcev med lopatici s petimi pritiski na prsni koš, dokler ne odstranimo tujka oziroma pridejo reševalci. Če je dojenček izgubil zavest, sledijo ukrepi za nezavestnega otroka. Pri otroku, ki je starejši od enega leta, uporabljamo enako metodo, izmenjaje pet udarcev med lopaticama in pet pritiskov na prsni koš ali pa izvedemo Heimlichov prijem (eno roko stisnemo v pest in jo položimo na zgornji del trebuha, z drugo roko primemo svojo pest in tako objamemo prizadetega otroka, nato močno stisnemo trebuh hkrati navznoter in navzgor). Nato preverimo, ali se je tujek izločil, sicer nadaljujemo izmenjaje z udarci med lopatici in pritiski na prsni koš ali Heimlichovim prijemom, ves čas do prihoda reševalcev. Če je otrok nezavesten, ukrepamo pri vseh starostnih skupinah enako: položimo ga na ravno podlago, sprostimo dihalne poti, skušamo odstraniti tujek (ampak le če ga vidimo), napravimo pet začetnih vpihov, če se prsni koš med njimi ne dvigne, začnemo pritiskati na prsni koš. Po eni minuti preverimo, ali je tujek morebiti v ustni votlini, če ga ni, nadaljujemo postopek in po potrebi začnemo z oživljanjem.« Vedeti je treba, da so postopki oživljanja pri otrocih in dojenčkih drugačni kot pri odraslih. Če jih ne poznate, se boste o njih najlažje podučili na spletu, v spletnih videih ali knjigi sogovornice.
Če se otrok udari v glavo ali zaužije nevarno snov
»Ko se otrok udari v glavo, ima to lahko več posledic, jok, buška, rana, nezavest ... Najprej je treba ugotoviti, kako močan je udarec, ali je otrok takoj zajokal, ali je bil nezavesten, je nastala odprta rana, je buška trda ali mehka, kakšna je koža nad poškodbo ...« Pediatrinja je pojasnila, da univerzalnega navodila za udarce v glavo in padce na glavo ni. Vsekakor pa je treba k zdravniku, če otrok krvavi, če je motena zavest, če je bil udarec zelo močan in če opazijo kakršnokoli spremembo v obnašanju. Nikoli pa se ne sme oklevati s klicanjem zdravniške pomoči, če otrok zaužije nevarno snov. »Če otrok zaužije nekaj, česar ne bi smel, je treba takoj kontaktirati dežurno službo, ki se bo po potrebi povezala s centrom za zastrupitve. V primeru zaužitja znanih strupenih snovi pa takoj v bolnišnico,« je svetovala Andreja Krebs.
Več v Zarji št. 41,17.10.2017
