Skoraj ni vrta brez vrtne lope. Tudi če ob selitvi v hišo še menimo, da je ne bomo potrebovali, saj bomo vse, kar potrebujemo za delo na vrtu, shranjevali v kleti, garaži ali kakšnem drugem prostoru v hiši, že po pol leta ali enem letu ugotovimo, da jo nujno potrebujemo, saj v njej lahko shranimo marsikaj, kar potrebujemo pri delu na vrtu. Zlasti potrebujejo lopo lastniki vrtička, ki je oddaljen od hiše, bodisi da je to najet ali lasten vrt na obrobju mesta ali ob počitniški hiški. Če je lopa večja, si v njej lahko uredimo celo delavnico ali kotiček za počitek ob slabem vremenu.
Po zahtevnosti graditve in stroških lope delimo na preproste zgradbe brez oken, v katerih na suhem in v čistem okolju pregledno shranjujemo orodje, na srednje velike objekte z oknom in vrati (lahko so samo vrata z zastekljenim zgornjim delom vratnega krila) in na večje, zahtevnejše in zato tudi dražje zgradbe, ki zaradi svoje prostornosti in opremljenosti lahko služijo različnim namenom.
Vrste vrtnih lop
Na tržišču in pri obrtnikih lahko najdemo vrsto različnih modelov lop, če pa smo ročno spretni, jo lahko naredimo celo sami ali s pomočjo prijateljev. Na splošno jih glede na obliko strehe delimo na dvokapnice (streha je podobna narobe obrnjeni črki V), na enokapnice (streha je podobna polovici narobe obrnjene črke V) ali na take z ravno streho.
Najprostornejša in najuporabnejša je dvokapnica. Zaradi boljšega izkoristka notranjščine se odločimo za takšno, ki ima poleg vrat okna samo na eni ali največ dveh straneh, saj bomo tako lahko ob stene ali steno brez oken postavili police ali večje delovne stroje, kot je na primer drobilnik vrtnih odpadkov. Upoštevati moramo namreč, da so okna v dvokapni lopi zaradi konstrukcije strehe postavljena nižje ali pa so manjša kakor običajno.
Enokapnica ima to prednost, da jo lahko postavimo tik ob vrtno ograjo ali ob zid škarpe, kar je še posebno praktično na vrtovih z močno nagnjenim terenom. Tudi pri enokapnici ne bodimo razsipni s številom oken. Še najbolje je, če je poleg vrat samo eno okno, lahko so celo na isti steni. V taki stavbi delovni pult postavimo pod okno, orodje pa shranjujemo na višji strani.
V zadnjem desetletju se vse bolj uveljavljajo lope z ravno streho, ki se lepo podajo k sodobni arhitekturi hiš in katerih strehe lahko ozelenimo, zaradi česar se dobesedno zlijejo z okoljem.
Iz česa so lahko vrtne lope
Lope so lahko narejene iz lesa, betona, kovine, celo iz umetnih vlaken. Izbira materiala je odvisna od predvidenega namena objekta, od zahtevnosti njegovega vzdrževanja, od pripravljenosti za iskanje vseh potrebnih soglasij za postavitev zidane ali betonske lope in od denarja, ki smo ga pripravljeni vložiti v novo pridobitev na vrtu.
Največ vrtnih lop je lesenih. Les je topel material, zato ga zaradi njegovih enkratnih lastnosti najpogosteje uporabljamo. Najprimernejše so trde vrste, ker so zaradi gostote lesa naravno odporne proti gnitju, temu primerna pa je tudi njihova malce višja cena. Zato se zaradi nižjih cen, lažje, večje izbire in dostopnosti ter preprostejše obdelave večinoma odločimo za objekte, narejene iz mehkejših vrst lesa iglavcev, običajno sta to smrekov in macesnov les. Priporočljivo je, da za graditev izberemo les, ki je bil prej pod tlakom prepojen z zaščitnimi sredstvi. Stavbo iz smrekovine lahko po postavitvi zaščitimo tudi sami z ustreznim premazom ali barvo, ki ju moramo pozneje redno obnavljati. Macesnovine ni treba premazati, temveč jo pustimo surovo. Sčasoma bo posivela in pridobila posebno patino, ki se bo lepo ujela z zelenjem v vrtu. Ne nazadnje je les do okolja najprijaznejši material in je kot tak še posebno dobrodošel na vrtovih, kjer vrtnarimo okolju prijazno.
Več v Zarji št. 22, 30.5.2017
