Ker so vrtovi prostorsko omejeni, temu primerna pa je tudi velikost gredic, se sprašujemo, ali se nam gojenje domačega krompirja sploh splača. Splača se, če se sprijaznimo z dejstvom, da vsega krompirja, ki ga med letom poje naša družina, pač ne moremo pridelati doma, saj bi za to potrebovali njivo ali pa bi morali s krompirjem zasaditi vse gredice na vrtu. Lahko pa na njih pridelamo slastne zgodnje sorte krompirja, ki jih sicer ne moremo skladiščiti enako kakor pozne, saj jih moramo porabiti vsaj do novega leta, nekatere še malo pozneje, zato pa lahko uživamo v okusnih obrokih, pripravljenih iz njihovih gomoljev. Ne smemo se jeziti, če gomolji ne bodo tako veliki kakor tisti kupljeni v trgovini ali na trgu, bodo pa zagotovo okusnejši.
Krompir v kolobarju vedno sadimo na prvo poljino. Čeprav je krompir velik požeruh hranil v tleh, to ne pomeni, da morajo biti tla pregnojena, saj takšna tla spodbujajo nastanek bolezni in bujno rast zelenih nadzemnih delov rastline, imenovanih krompirjevka. Najbolje je, da hlevski gnoj že jeseni zadelamo v tla ali pa spomladi v tla izbrane gredice za pridelavo krompirja vdelamo preperel hlevski gnoj ali domači kompost, lahko tudi rastline za zeleno gnojenje. Pred sajenjem moramo gredo globoko prekopati, da je prst rahla, zračna in dobro odcedna.
Zelo pomembna je tudi izbira ustreznih gomoljev za sajenje. Ker se klice krompirjevih nadlog prenašajo z gomolji, moramo biti pri njihovi izbiri za sajenje zelo previdni. Najbolje je vsako leto nabaviti nov certificirani semenski krompir. Res je, da so nekoč gomolje za sajenje odbirali med doma pridelanim krompirjem, jih zamenjevali s sosedi in tako ohranjali stare sorte, vendar so pojavi številnih virusnih okužb, ki so povzročile propad vrste nekoč zelo znanih in cenjenih sort, takšen način razmnoževanja krompirja prekinili. Če želimo vzgojiti zdrave gomolje, je zato najbolje na tržišču poiskati gomolje semenskega krompirja, vzgojenega in žlahtnjenega na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer skrbijo za ohranjanje slovenskih sort krompirja, primernih za sajenje in vzgojo v naših rastnih razmerah.
Več v Zarji št. 15, 11.4.2017
